Satirični listi so časnikarska podzvrst, v njih objavljeni prispevki se praviloma uvrščajo med t. i. trivialno literaturo. Vendar vloga satirične periodike v javnem in političnem življenju ni bila nepomembna. Satirični listi so namreč v besedi in podobi komentirali politične in druge dogodke, predstavljali vidne osebnosti ipd. Pogosto so izhajali celo v večjih nakladah kot časniki.

Prve slovenske satirične liste sta posredno omogočila liberalni tiskovni zakon iz leta 1862 in novela k tiskovnemu zakonu iz leta 1868, ki sta bila stroga, vendar sta dopuščala dovolj manevrskega prostora. Odpravljeni so bili koncesijski in opominjevalni sistem, administrativna ustavitev izhajanja, varščina in kolek (poseben časopisni davek) za liste, ki so izhajali več kot dvakrat na mesec. Izdajatelj je moral predložiti samo dokazila o politični, moralni in intelektualni usposobljenosti za časnikarski poklic ter navesti namen svojega lista.

Novembra 1867 je bil sprejet zakon o pravic...