»Zapisati nekaj utrinkov o življenju v Bitnjah nekoč in danes je bila moja želja že vrsto let. V ospredje je stopila vsakokrat, ko sem naključnemu obiskovalcu želela na kratko predstaviti za­nimivosti Bitenj, mu izročiti vsaj razglednico kraja ali drobno zgibanko z orisom Bitenj,« je zapisala avtorica knjige o Bitnjah Breda Konjar.

Leta so tekla, v njej je dozorevala odločitev, da gradiva o Bitnjah skozi čas, ki ga je zbirala in zapisovala vrsto let, uredi, mu doda sestavke sokrajanov, ki jih je povabila k sodelovanju, in jih predstavi v knjižni obliki. Tokratna zbirka gradiv v knjigi O Bitnjah, vaseh na zahodnem robu Sorškega polja je njen poklon domačemu kraju.

Zgornje, Srednje in Spodnje Bitnje


Spodnje Bitnje, cerkev sv. Miklavža

Avtorica je v knjigi zbrala utrinke, ki so bili zapisani z namenom, da na dejstva ne bi pozabili, da bi spomini živeli, obstali, se dograjevali in bili izziv za raziskovalce preteklosti o treh Bitnjah, Zgornjih, Srednjih in Spodnjih. Avtorska besedila in prispevke sokrajanov, ki jih je osebno prosila za sodelovanje, je uredila tako, da so predstavljeni v štirih poglavjih z naslovi: O Bitnjah skozi čas, Zgodovinski oris Bitenj, Ko spomini oživijo in Da ne bi pozabili.


Zgornje Bitnje, cerkev sv. Tomaža

V prvem je z namenom predstavitve Bitenj povzela zna­čilnosti, zanimivosti in posebnosti kraja. V drugem so objavljeni sestavki sokrajana, krajevnega kro­nista in ljubiteljskega zgodovinarja Lojzeta Zavrla o zgo­dovinskem orisu Bitenj. V tretjem poglavju je oživila svoje spomine na življenje prednikov v Bitnjah. Četrto poglavje so s svojimi prispevki obogatili sokraja­ni Lojze Zavrl, Janez Ziherl, Primož Knez, Marija Jugovic, Anica Šilar, dr. Tone Ljubič in Maijan Konjar. Panoramske posnetke Bi­tenj je iz svojega bogatega arhiva prispeval Aleš Strgar.

Knjiga po besedah avtorice ni raziskovalno ali poglobljeno proučevalno podprt pregled bitenjške zgodovine v kronolo­škem loku in prostoru. To bi zmogli le profesionalni razisko­valci preteklosti. V zbirko gradiv o Bitnjah skozi čas so zajeti utrinki ljubitelj­sko zapisanih prispevkov o Bitnjah, vaseh na zahodnem robu Sorškega polja.

Vas z dolgimi sklenjenimi progami zemljiške ureditve

Gre za tri vasi, povezane v krajevno skupnostjo Bitnje, ki z Zgornjimi, Srednjimi in Spodnjimi Bitnjami še danes veljajo za najdaljšo krajevno skupnost z delno ohranjeno značilnostjo vrstne vasi in z delno ohranjenostjo zemljiške ureditve na skle­njene proge, imenovane hube. Vasi ležijo na kmetijsko bogatem Sorškem polju v neposredni bližini Kranja in Škofje Loke z idilično lego na severozahodnem robu Sorškega polja, obda­nimi z gozdovi in s pogledom na gore.
Zgornje Bitnje, cerkev sv. Uršule

Od Vitingena do Bitenj

Za Bitnje so bila skozi stoletja uporabljena različna imena. Prvi pisni viri, ki omenjajo naseljenost tega kraja, tedaj ime­novanega Vitingen, segajo v leto 1160. Kraj so poimenovali po patronu prvotne cerkvice sv. Vidu. V urbarju so leta 1291 ime začeli spreminjati, takrat v Veitingen. Ker je bila prvotna cerkvica sv. Vida premajhna so okrog leta 1300 ob njej pozidali novo in jo poimenovali po sv. Miklavžu. Leta 1584 so vas imenovali Veichting. Isto stoletje so ime ponemčili v Feichting. Šele v drugi polovici 19. stoletja je vas dobila slovensko ime Bitinje, v začetku 20. stoletja pa Bitnje.

Leta 2010 so tako Bitenjčani obeležili 850. obletnico prvega zgodovinskega dokaza o naseljenosti in imenu Bitenj.