Brazilski mediji o grobih napakah ob papeževem sprejemu
Brazilski mediji o grobih napakah ob papeževem sprejemu
V včerajšnjih brazilskih časnikih osrednjo temo predstavljajo varnostne težave in skrbi, ki so povsem zasenčile papežev obisk v državi. »Ranljivost papeža« je 'O Globo' naslovil svoj osrednji prispevek, v njem pa naštevajo grobe napake, ki so jih ob sprejemu svetega očeta naredili prireditelji. Časnik papeževega obiska ne povezuje s trenutnimi protesti. Tisti, ki so protestirali, svoj gnev usmerjajo proti politikom in gospodarstvenikom, ne pa proti papežu, so prepričani pri največjem brazilskem časniku.
Največji dnevnik v Riu je dan pred tem posvaril pred omejitvami v vsakodnevnem življenju Brazilcev. Časnik je opozoril, da bo pričakovanih dva milijona romarjev brezplačno uporabljajo sredstva javnega prevoza, s čimer naj bi preprečili prehude prometne zastoje. Skupen boj proti neenakostim: tako so naslovili osrednji prispevek pri časniku 'Jornal do Brasil', ki ga izdajajo v Riu de Janeiru. Časnik pri tem omenja srečanje papeža s predsednico Dilmo Rousseff. V prispevkih o papeževem obisku omenjajo predvsem tista papeževa sporočila, ki so pomembna za brazilske politike: socialna pravičnost in upanje za mlade.
Papež je podelil tudi lekcijo o preprostosti in miru, piše 'O Dia'. Frančišek se je v svojem prvem nagovoru izognil sleherni polemiki in je namesto tega postavil 'znamenje upanja', piše 'O Dia'. Rio de Janeiro je medtem preplavilo na tisoče romarjev z vsega sveta; 'O Dia' ob tem prikazuje fotografije ne le mladih, pač pa namenoma tudi starejših ljudi. Veliko prostora časnik namenja tudi bombnem preplahu v Aparecidi.
Pred papeževim prihodom so bili v središču zanimanja brazilskega tiska strahovi tamkajšnjih prorediteljev. Po navedbah časnika 'Folha de Sao Paulo' so bili organizatorji svetovnega dne mladih v tednih pred obiskom svetega očeta nenehno v skrbeh, da bodo papežev obisk spremljali družbeni protesti. »V skrbi za varnost je zvezna policija dvakratno okrepila svoje sile.« Enota zveznih policistov za boj proti organiziranem kriminalu tako prispeva 3.000 svojih mož. Skupaj je v pripravljenosti okoli 25.000 varnostnih sil vojske in policije.
Časnik 'Extra' pa opozarja na pojemajočo prednost katoliške Cerkve v Braziliji. »Rio je najmanj katoliška zvezna država v Braziliji«, je zapisano v časniku. Medtem ko se v celotni državi okoli 65 % prebivalstva izreka za katoličane, je takšnih v zvezni državi Rio le 46 %. 30 % izraža svojo pripadnost binkoštnim Cerkvam, kar je občutno več od siceršnjega brazilskega povprečja, 22 %. Rio že od nekdaj narekuje trende v državi, pišejo pri časniku. Tako bi lahko leta 2030 trenutno stanje v Riu veljalo za celotno Brazilijo.
Vir: Kathpress
Foto: splet