»Pod podobami ne posebej veličastnih ostalin hladne vojne so spraševanja, ki nas privedejo do Ukrajine, Rusije, Evrope, sveta. Fotografije nam ne morejo povedati, da v Evropi in po svetu železnih zaves še ni konec,« je na odprtju dejal direktor Jože Dežman.

»Od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranu se je čez celino spustila železna zavesa,« je znamenita izjava Winstona Churchilla z dne 5. marca 1946. Skoraj pol stoletja po tej Churchillovi izjavi je padec Berlinskega zidu leta 1989 naznanil konec hladne vojne, osvoboditev vzhodnoevropskih držav in padec železne zavese. Sledila so tri desetletja intenzivne diplomatske dejavnosti, ki jo je med leti 1989 in 2019 tako za pogajalskimi mizami kot na terenu opravljal fotograf francoskega ministrstva za zunanje zadeve Frédéric de La Mure. Ob koncu tega obdobja, v katerem se je na novo zarisala evropska geopolitika, si je »lovec na podobe«, kot ga imenujejo, zaželel ogledati dolgo brazgotino od Baltika do Jadrana, ki priča o nasilni delitvi celine na dva sovražna bloka - po poti nekdanje železne zavese je s kolesom prepotoval traso razcepa v zgodovini. S fotoaparatom in starimi cestnimi zemljevidi je med majem in junijem 2019 prevozil 2973 kilometrov med Travemündejem in Trstom - od ene do druge nikogaršnje zemlje in na obeh straneh nekdaj odpravljenih meja.

Francoska veleposlanica Florence Ferrari. FOTO: Francoski inštitut v Ljubljani

Veleposlanica Ferrarijeva: »Fotografije naredijo železno zaveso otipljivo«

»Ko so se pred dvema letoma začele priprave na to razstavo, si je bilo težko predstavljati, da bodo Brazgotine razcepa imele tako boleč in močen odmev z današnjimi dogajanji. Obstoj železne zavese pušča neizbrisne sledi v vesti, v analizah, v odločitvah, in to še danes. Razmere v Ukrajini to kažejo in nas bolj kot kdaj koli prej pozivajo k analizi in razumevanju zlomov preteklosti, da bi bolje razumeli svet, v katerem trenutno živimo,« je na odprtju dejala francoska veleposlanica v Sloveniji Florence Ferrari. Da gredo njene misli k Ukrajincem, ki se upirajo ruski agresiji, pa tudi k novinarjem, ženskam in moškim, ki dokumentirajo konflikt dan za dnem z aparatom v rokah, je dejala. »Fotografije na razstavi naredijo železno zaveso otipljivo in dojemljivo realnost, ki jo moramo vedno znova odkrivati in obiskovati, da ohranimo njen spomin in se, upamo, izognemo napakam preteklosti. In kako bolje slediti poti tega 'razcepa' kot s kolesom, med Slovenci cenjenim prevoznim sredstvom, in pobegom?« Zahvaljujoč Frédéricu de La Muru, je dejala veleposlanica, »lahko raziskujemo in vizualiziramo razkol, ki je zaznamoval Evropo več kot štiri desetletja, razumemo njegovo resničnost onstran učbenikov in zgodovinskih knjig, zaznamo podrobnosti, ki so se nam do zdaj izmikale.«

Razstava bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na ogled do 3. maja 2022. FOTO: Francoski inštitut v Ljubljani

Jože Dežman: »Podobe pokrajin pripeljejo do Rusije in Ukrajine«

»Fotografije, ki jih je posnel Frédéric de La Mure na svojem kolesarjenju ob nekdanji železni zavesi, so tihožitja. Pokrajina brez napetosti. Naslov Brazgotine razcepa nam pove, da gre za pokrajino, v kateri naj bi bile rane, ki so nastale zaradi železne zavese, že zaceljene,« je zbrane na odprtju nagovoril direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman: »Toda pod temi podobami ne posebej veličastnih ostalin hladne vojne pa so spraševanja, ki nas privedejo do Ukrajine, Rusije, Evrope, sveta. Fotografije nam ne morejo povedati, da v Evropi in po svetu železnih zaves še ni konec. In da je prav železna zavesa med Vzhodom in Zahodom ločnica, ki jo še kako čutimo prav v Evropski zvezi. Ko evropski Vzhod ni zmogel, znal povedati Zahodu, kako usodne so dolgoročne posledice komunistične okupacije Vzhoda. In ko evropski Zahod ni znal, ni zmogel dojeti dramatične zgodbe evropskega Vzhoda.«

Jože Dežman: »Pod temi podobami ne posebej veličastnih ostalin hladne vojne pa so spraševanja, ki nas privedejo do Ukrajine, Rusije, Evrope, sveta.« FOTO: Francoski inštitut v Ljubljani

Ne le brazgotine – nove in nove rane

Ko je razpadala Jugoslavija, je nadaljeval direktor Dežman, smo se med seboj spopadli jugoslovanski Slovani: »Bili so vojni zločini, zločini proti človečnosti, begunci in dolgoročne napetosti, ki so še kako žive. Tudi haaško sodišče in prepoved zanikanja genocida v Srebrenici so kot posledica krvavega razpada Jugoslavije prisotni tukaj in zdaj. Še dlje časa in še bolj krvavo kot Jugoslavija pa razpada Sovjetska zveza. V Ukrajini spet doživljamo vojne zločine, zločine proti človečnosti, begunce in skrajno negotovo prihodnost Rusije, Ukrajine, Evropske zveze in sveta. Spet medsebojno klanje Slovanov. In tudi v tem dogajanju so nerazrešene napetosti, ki so posledica razpada železne zavese. Zato ne gre samo za brazgotine, ampak za nove in nove rane. Naj se ne ponovi jugoslovanska agonija.« Dežman je sklenil nagovor, da so pogledi na železno zaveso na razstavi »priložnost, da ponovno spodbudimo dialog o prihodnosti. Kaj hočemo, česa nočemo. Ali smo se sposobni odpraviti na pot ob železni zavesi tako, da se bomo zavedali, koliko moramo že zvedeti o njej, koliko stališč uskladiti, koliko ran ozdraviti. Predvsem pa moramo biti hvaležni vsem, ki so prispevali k njenemu padcu. In fotografije Frédérica de La Mura so imenitno pričevanje o tem, da je kljub vsemu železna zavesa res padla.«

Frédéric de La Mure je bil uradni fotograf francoskega ministrstva za zunanje zadeve med letoma 1982 in 2019. FOTO: Francoski inštitut v Ljubljani

Razstava je nastala v sodelovanju s Francoskim inštitutom iz Ljubljane, na ogled bo do 3. maja 2022 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije.

Frédéric de La Mure je bil uradni fotograf francoskega ministrstva za zunanje zadeve med letoma 1982 in 2019. Pokrival je mednarodne diplomatske novice in različne vidike francoskega predstavništva v tujini. Frédéric de La Mure, vitez državnega reda za zasluge (2014) in legije časti (2019), je objavil več knjižnih del, fotografije pa razstavljal v številnih državah. Eno njegovih zadnjih razstav, Evropska(e) Unija(e): »Erasmus otroci«, so leta 2017 predstavili na železniški postaji Montparnasse v Parizu.