V letu, ko so pred slovensko javnost s pretresljivo prepričljivostjo v podobah, ki so jih prinesle razstava, film in dokumentarna knjižna monografija, stopile žrtve iz brezna pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu, je tudi obletna spominska maša ob roškem breznu pod Krenom izzvenela v jasnem sporočilu: mrtve je treba pokopati!

Celonočno bdenje – že deseto po vrsti – skupine romarjev v kapeli Božjega usmiljenja pod Krenom, ki ga je spremljala tudi vztrajna molitev dežja, se je v dopoldanskih urah prve junijske sobote prelila v spominsko slovesnost, ki je v molitvi rožnega venca, mašni daritvi in kulturnem programu po njej znova povezala številno verno občestvo z vseh koncev slovenskega kulturnega prostora.

Kaj so osrednja sporočila letošnje, že 35. maše za pobite domobrance in druge žrtve komunistične revolucije? Ponudili so jih mašni nagovor prvega med številnimi somašniki, ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, nasl...