Prvo berilo: Prerok je Bogu odgovoren za grešnike, Ezk 33,7-9; Ps 95; drugo berilo: Ljubezen je izpolnitev postave, Rim 13,8-10

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 18,15-20): 

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvári na štiri oči. Če te posluša, si pridobil svojega brata. Če pa te ne posluša, vzemi s seboj še enega ali dva, da se vsa zadeva ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Če jih ne posluša, povej Cerkvi. Če pa tudi Cerkve ne posluša, naj ti bo kakor pogan in cestninar. Resnično, povem vam: Kar koli boste zavezali na zemlji, bo zavezano v nebesih, in kar koli boste razvezali na zemlji, bo razvezano v nebesih.« »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi.«

Video razlaga za otroke

Ko brat greši

Piše: p. Milan Bizant

Osemnajsto poglavje Matejevega evangelija prinaša Jezusov govor o življenju cerkvenega občestva. Ta odlomek najdemo le v Matejevem evangeliju. Mnogi biblicisti trdijo, da je bil ta evangelij napisan kaki dve desetletji kasneje kot Markov evangelij. To pomeni, da so imeli kristjani skupnosti, v kateri je pisal Matej, za seboj že precej realizma življenja v cerkveni skupnosti.

Tako v tem odlomku zaznamo izkušnjo, kako je skupnost verujočih krhka, saj je v njej prisoten greh, in obenem, kako je skupnost dragocena, saj je prostor Božje prisotnosti. Kaj storiti, ko brat greši? Mišljen je velik greh, ne vsaka malenkost.

Zavzemanje za grešnika in skupnost

Nekateri bi hoteli grešnika takoj izločiti iz skupnosti. Naš odlomek prinaša Jezusove besede, polne modrosti o korakih ravnanja, kjer gre za postopnost, pogovor, spoštovanje.

Jezus najprej vabi v bratsko svarilo, na štiri oči. Ni nujno, da posvarí tisti, ki je trpel krivico. Gre torej za besedo, izrečeno grešnemu sobratu, ne pa neki tretji osebi. Če ne uspe, sledi naslednji korak: vključitev še ene ali dveh oseb. Če tudi to ne uspe, sledi raven celotne skupnosti. In če tedaj, ko skupnost stopi skupaj v želji, da bi pomagala grešnemu bratu, ne uspe, naj šele sledi izobčenje iz občestva: naj ti bo kakor pogan ali cestninar. Cestninar je bil v splošni predstavi javni grešnik, s katerim se verujoči ne družijo. Obenem je treba upoštevati: cestninar ni izločen iz Božjega dosega, zato je treba moliti zanj. Namreč, tudi cestninarja obišče Kristus, kot je izkusil cestninar Matej (prim. Mt 9,9-13), ki ga je Jezus poklical med svoje apostole.

Vselej gre za človeško krhkost in obenem za Gospodovo prisotnost.

Ta način ukrepanja vključuje zavzemanje za grešnega brata in obenem za skupnost. Če naj skupnost ohrani svojo identiteto, jo mora skrbno čuvati. Ne more kar vsega tolerirati. Nekje mora biti postavljena jasna meja, kaj je primerno in kaj ne. Voditelji imajo pri tem posebno odgovornost. Pa ne le oni, pač pa prav vsak član skupnosti.

Moč soglasja

Drugi del odlomka govori o dragocenosti cerkvenega občestva. Tisto moč, ki jo je Jezus dal Petru, da na zemlji zavezuje in razvezuje (Mt 16,19), daje sedaj celotni skupnosti. Nadalje Jezus izpostavi moč soglasja. Že če se dva izmed vas zedinita, je tam Oče navzoč in s tem tudi njegovo delovanje. Še naprej: kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi.

Te Jezusove besede so temelj sinodalnosti Cerkve, kot so pisali mnogi cerkveni očetje. O tem zadnje čase veliko govori papež Frančišek. Naj gre za župnijo in razne skupine v njej, cerkvena gibanja, redovne skupnosti, zakon ali družino itd., vselej gre za človeško krhkost in obenem za Gospodovo navzočnost.