Spor je izbruhnil po tem, ko je Orlandi - brat hčerke vatikanskega uslužbenca, ki je izginila leta 1983, ko se je vračala iz glasbene šole - skupaj s svojo odvetnico Lauro Sgrò o sestrinem primeru osem ur razpravljal z vatikanskimi tožilci.

Kot spominjajo na spletnem portalu Crux, je vatikansko tožilstvo v začetku letošnjega leta znova odprlo primer Emanuelinega izginotja: poteza je sovpadala z odločitvijo italijanskega parlamenta, da znova zažene delovanje parlamentarne komisije za preiskavo tega najbolj znanega nerešenega primera v Italiji.

Emanuelino izginotje je v zadnjih 40 letih postalo ena od najtrdovratnejših skrivnosti Vatikana in Italije, povezano pa je z različnimi teorijami zarote.

Odločitev prihaja tudi po predvajanju priljubljene nove Netflixove serije »Vatican Girl«, ki raziskuje primer Orlandi in se poglablja v različne zarote, ki ga obkrožajo že od samega začetka: v zadnjih 40 letih je namreč Emanuelino izginotje postalo ena od najtrdovratnejših skrivnosti Vatikana in Italije, povezano pa je z različnimi teorijami zarote, pri čemer ga nekateri povezujejo z zaroto za umor Janeza Pavla II., vatikanskimi finančnimi škandali in pomembnimi italijanskimi mafijci.

Netflixova dokumentarna serija o njenem primeru se zaključi z domnevnim novim pričevanjem Emanueline prijateljice, ki pravi, da ji je teden dni pred izginotjem zaupala, kako jo je spolno nadlegoval visok vatikanski uradnik. Emanuelin brat Pietro je že dolgo prepričan, da Vatikan ve več, kot je pripravljen priznati.

Ostre kritike iz Vatikana

Med zaslišanjem pred vatikanskimi tožilci je Orlandi minuli teden predložil avdioposnetek z izjavo domnevnega mafijca, ki pravi, da je pokojni sveti papež Janez Pavel II. ponoči v spremstvu nekaterih monsinjorjev zasledoval in nadlegoval mladoletna dekleta. Orlandi je po srečanju z vatikanskimi tožilci pozneje med pogovorom za italijansko televizijsko mrežo La7 odlomek tega posnetka predvajal v živo.

Orlandi ni nameraval nikogar osebno obtožiti.

Pripombe na posnetku in Orlandijevo odločitev, da posnetek predvaja na nacionalni televiziji, čeprav je le nekaj ur prej govoril z vatikanskimi tožilci, so bile deležne ostrih kritik iz Vatikana. Sgròjeva, ki je bila z Orlandijem na zaslišanju, je v izjavi, v kateri je zagovarjala njegovo ravnanje, pojasnila, kako Orlandi pozdravlja željo papeža Frančiška, da »v celoti osvetli« primer njegove sestre, in da je v ta namen želel »s preiskovalci deliti vse informacije, ki jih ima. Vse, ničesar ne sme biti izključeno.« Po besedah Sgròjeve »Orlandi ni nameraval nikogar osebno obtožiti« in da je bila njegova edina zahteva, naj bo »iskanje resnice brezpogojno«. Izjavo je podala po tem, ko se je urednik vatikanskih medijev Andrea Tornielli ostro odzval na Orlandijeve obtožbe.

Sgròjeva je v svoji izjavi pojasnila, da so bila Orlandijeva dejanja napačno predstavljena, Orlandi pa »obžaluje, da so nekateri ljudje nekatere stavke vzeli iz konteksta in tako prikrojili celotno sliko njegovih izjav«. Poleg tega mu je žal, »da so med tistimi, ki ga v medijih obtožujejo, kako škoduje spominu na osebe, ki jih ni več med nami, tudi ljudje, na katere se je gospod Orlandi v preteklih letih večkrat obrnil, vendar niso bili pripravljeni, da bi se z njim iskreno in pristno pogovorili,« je še dejala odvetnica.

Plakat, ki je obveščal o izginotju najstnice Emanuele. FOTO: arhiv Družine

Kardinal Dziwisz: obtožbe temeljijo na zelo nepremišljenih namigovanjih

Ob tem je imela v mislih poljskega kardinala Stanislawa Dziwisza, nekdanjega krakovskega nadškofa in dolgoletnega tajnika Janeza Pavla II. Kardinal Dziwisz je v izjavi, objavljeni po tem, ko je Orlandi na televiziji predvajal sporni posnetek, dejal, da obtožbe temeljijo na »zelo nepremišljenih, ali še natančneje, povsem nevednih namigovanjih«. Ta po njegovih besedah izvirajo »iz izmuzljivih krogov rimskega podzemlja, ki so zdaj dobile videz psevdopredstavljivosti«. V resnici gre za gromozanske obtožbe, tako Dziwisz, »lažne od začetka do konca, neresnične, smešne, na meji komičnega, če ne bi bile tragične, in pravzaprav kaznive same po sebi«.

Kar se je zgodilo Emanueli, je »velikanski zločin«, je dejal poljski kardinal, ki pa vztraja, da je »prav tako zločinsko to izkoristiti z neobvladljivim divjanjem, katerega cilj je odvzeti ugled ljudem in okolju, ki si zaslužijo splošno spoštovanje, dokler se ne dokaže drugače«. Dziwisz deli bolečino družine, vendar ima »kot tajnik Janeza Pavla II. dolžnost, da razjasni dejstva«.

Janez Pavel II. je Emanuelini družini vedno izkazoval naklonjenost, bližino in pomoč na najrazličnejše načine.

Po njegovih besedah je Janez Pavel II. od začetka »prevzel odgovornost za zadevo, ukrepal je in tudi druge spodbujal k ukrepanju, … nikoli ni spodbujal kakršnega koli prikrivanja, ampak je Emanuelini družini vedno izkazoval naklonjenost, bližino in pomoč na najrazličnejše načine«.

Kardinal Dziwisz je izrazil upanje, da bo preiskava opravljena »korektno s strani vseh udeleženih«. Predlagal je tudi, da bi bilo treba sprejeti pravne ukrepe, s katerimi bi »Italija, univerzalna zibelka prava, s svojim pravnim sistemom lahko nadzirala pravico do dobrega imena tistih, ki jih danes ni več tukaj, ki pa od zgoraj opazujejo in posredujejo«.

Prizadevanja papeža Frančiška

Sgròjeva je v svoji izjavi priznala prizadevanja papeža Frančiška za rešitev primera z vnovičnim odprtjem vatikanske preiskave: »Iskanje resnice je dejanje poguma in sveti oče je izrazil željo, da bi z vso močjo stopal po tej poti.«

Na koncu je poudarila, da Orlandi »nikoli ni obtožil Njegove svetosti Janeza Pavla II. česar koli in česa podobnega ni nikoli storila nobena oseba, ki jo zastopam«. Orlandi je zgolj prosil »za poglobitev dejstev, ki so mu bila posredovana«. Po Torniellijevih besedah se niti Sgròjeva niti Orlandi »nista odločila, da vatikanskemu tožilstvu posredujeta imena ali koristne elemente glede virov teh izjav in njihove verodostojnosti. Za vatikansko sodstvo bi bilo nujno, da bi poznalo vir govoric, o katerih je poročal Orlandi. Žal se to ni zgodilo.«