Na platnici knjige je redni član SAZU, akademik prof. dr. Marko Jesenšek, o knjigi zapisal: »V Čudežu stoletja, razodetju tisočletja se nam predstavlja Prekmurje skozi čas in prostor, odkrivajo se nam dogodki iz bližnje ter daljne preteklosti, kot jih je doživljal in razumel pripovedovalec stotih zgodb. Pred nami je pogled na Prekmurje in pripadnost Prekmurju ter slovenstvu skozi očala uspešnega upokojenega novinarja in Tomšičevega nagrajenca (1987). Vestnikovi in Večerovi bralci so ga prepoznavali za žlahtnega novinarja, poslušalci Murskega vala pa si med letoma 1990 in 2020 brez njega skoraj niso znali predstavljati nedeljskega radijskega programa – in to je najboljša popotnica stotim zgodbam, ki nam jih pripoveduje Branko Žunec.«

Malo regij ima tako zavzete kroniste

Branko Žunec »Izvir spominjanja priseljenca iz Haloz na skoraj polstoletno bivanje na nevarno izpostavljenem ozemlju Slovenije v Prekmurju, kjer so na mrtvi straži slovenstva o(b)stali Slovenci, je zažu­borel z deško navezanostjo na prekmurskega župnika iz Bogojine Ivana Vaneka Pucka v obmej­nem Zavrču na sončni strani Haloz.

Pot, ki si jo je v življenju izbral Puckov ministrant v Zavrču, ga sicer ni vodila v duhovniški poklic, ga je pa pripeljala v Puckovo Prekmurje in ga z njim najtesneje povezala. Anti se je tako na simbolni ravni nadaljevala semeniška zgodba Puckovega 'antipatra'. Knjiga stotih zgodb zato ni nasprotovanje patru in odpor do duhovniškega poklica, ampak veličastni paternošter Prekmurju, sto jagod, ki jih je Žunec nabral na prekmursko verižico.

Urednica Večera Melita Forstnerič Hajnšek: »Malo regij ima tako zavzete kroniste, senzibilne za vsak trzljaj, vsa strujanja, vsak preboj, kot ga ima v Branku Prekmurje. Ta njegova odprtost, ljubezen, strast do temeljitega raziskovanja fenomenov, radovednost in širina znanj ga delajo senzibilnega opazovalca, žlahtno kritičnega do sebe in sveta. Zdaj, ko nam je izmeril vse dalje tega svojega in našega sveta, je pogled mnogo jasnejši, vedrejši, predvsem pa bolj čudežen.«

Vrsto let je bil ugledni novinar Vestnika in Večera

Branko Žunec se je rodil leta 1953 v Hrastovcu pri Ptuju, živel je v Zavrču, osemletko je končal na OŠ Toneta Žnidariča na Ptuju. Bil je dijak Slomškovega dijaškega semenišča in Prve gimnazije Maribor, srednjo strokovno izobrazbo je pridobil na Kadetski šoli za miličnike v Tacnu pri Ljubljani. Po službovanju v ljubljanski Četi milice je kariero nadaljeval kot miličnik v Rogašovcih in komandir Oddelka milice v Vidmu ob Ščavnici. Končal je srednjo politično šolo v Mariboru, študiral na ljubljanski Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo ter na mariborski Višji upravni šoli, oddelek za organizatorje obveščanja. Od 1. septembra 1979 je bil časnikar tednika Vestnik in voditelj radia Murski val v Murski Soboti, sodelavec televizijske postaje TV Idea - Kanal 10, od 1. aprila 1991 do upokojitve 30. decembra 2013 pa vodja soboškega dopisništva časnika Večer.

Branko Žunec med predstavitvijo knjige Čudež stoletja v Murski Soboti. FOTO: Sobotainfo.com

Napisal je knjigo o umorjenem prekmurskem podjetniku Josipu Benku

Njegova raziskovalna področja so: slovenska narodnostna manjšina v radgonskem kotu na avstrijskem Štajerskem, ustvarjalni ljudje iz življenjskega okolja ob tromejah Slovenije z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, odmevni sodni procesi, izstopajoče teme iz domoznanstva. Je član Društva novinarjev Slovenije in uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.

Leta 1993 je napisal odmevno knjigo Josip Benko, mit in resničnost, 1889–1945 (založba Franc-Franc, Murska Sobota). V zbornikih je v obdobju 1994–2016 objavil: Nevidna univerza. Doktorji znanosti iz sveta ob Muri (Murska Sobota, Franc-Franc, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, 2003), Nevidna univerza. Doktorji znanosti iz sveta ob Muri (Petanjci, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija), Murska Sobota (Pomurska akademsko znanstvena unija, 2016).