Na dan reformacije se združijo zgodovina, vera, domoljubje in kultura. 31. oktober je za vse, ki ljubimo slovensko besedo, poseben praznik, saj se spominjamo, kako se je rojeval slovenski knjižni jezik, kakšno skrb je Primož Trubar posvečal temu, da bi »ljubi Slovenci« lahko brali slovensko besedo (ali vsaj prebrano slišali, saj je bilo v 16. stoletju pismenih le nekaj odstotkov Slovencev), in kako smo Slovenci dobili prve pomembne knjige, med njimi tudi prvo slovnico, Cerkveni red in seveda prevod Svetega pisma.

Številne knjige, ki so nastale v času protestantizma, so svojo veljavo vse do sedanjosti. Ne le zato, so spadale v prvo slovensko produkcijo, temveč tudi zato, ker se v njih odseva duh časa, misli slovenskih protestantov, njihova verska gorečnost in ljubezen do slovenskega naroda.

Protestantske knjige v korpusu besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja

Ste kdaj v prvih slovenskih knjigah prebrali, kaj so prvi pisci knjižne slovenščine želeli razširiti in ohraniti v tiskani besedi? Preberite kakšen odlomek na dan reformacije in se tako poklonite pogumnim možem, ki so tvegali za višji cilj – dati Slovencem tiskano besedo in poglobiti njihovo vero. Zato ni treba v knjižnico, saj so besedila protestantskih piscev dostopna kar s klikom – v korpusu besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja na Franu.

»Sodobnega Slovenca bo zanimala naslovnica knjige: kaj je bilo napisano, kdo je kaj napisal itd. Če bomo iskali kak citat, ga bomo zdaj brez težav našli z iskalnikom. V šolah bodo lahko učitelji izbrali poljuben odlomek in ga natisnili,« odgovarja Ahačič. Mnogo večjo uporabnost pa ima Korpus 16 za raziskovanje slovenščine in slovenske književnosti. Z zgodovino slovenskega jezika se bomo zdaj še lažje ukvarjali digitalno, dostopnost teh del pa ne bo več problem.

Vsa besedila so tako vsem na voljo brezplačno; prav kakor bi si želel Trubar.

Od ročnega prepisa do strojnega branja

Začetek prepisovanja del slovenskih protestantskih piscev sega v leto 2010, pripoveduje izr. prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in tudi sam velik strokovnjak za jezik slovenskih protestantskih piscev v 16. stoletju. Izvzemši prepis svetopisemskih knjig Biblije Jurija Dalmatina (1584, brez spremnih besedil), ki jih je odstopila Svetopisemska družba Slovenije, so za vse poskrbeli v Indiji, in sicer v podjetju CyberData India iz New Delhija.

Korpus besedil slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja obsega prepise 45 knjižnih del na 12.945 straneh. Najprej so ročno prepisali besedila s pomočjo indijskega podjetja CyberData India po metodi dvojnega prepisa (dva prepisovalca prepišeta enako besedilo, tretji uskladi mesta, kjer je prepis različen). Nato so prepise pregledali in jih primerjali z besedilnimi viri.

Sledila je pretvorba preprostih oznak xml v format xml TEI, ki omogoča večjo povezljivost in lažje strojno branje besedil. »Tako pripravljena besedila so objavljena kot korpus na spletni strani, ki ima poleg korpusne tudi izobraževalno funkcijo, saj si lahko na enem mestu pregledno ogledamo tako rekoč celotno slovensko knjižno produkcijo 16. stoletja,« sklene Ahačič, ki je bil obenem glavni urednik, področni urednici pa doc. dr. Andreja Legan Ravnikar (prepisi) in dr. Alenka Jelovšek (xml), obe prav tako z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri delu sta sodelovali tudi podjetji Amebis (ki je pripravilo spletno stran ter iskalnik) in Alpineon.