Kamniško sedlo je v teh dneh podobno oblegani trdnjavi, ki jo naskakujejo množice planincev. Nekateri se ob prihodu k planinski koči nastavijo sončnim žarkom, okrepčajo in počasi vrnejo v dolino, drugi pa odhitijo naprej proti bližnjim vrhovom. Najhitreje je dostopna Brana, ki se dviga zahodno od sedla. Za izkušene planince vzpon nanjo ni zahteven, vendar pa je celotna pot iz Kamniške Bistrice kar precejšen zalogaj, za katerega sta potrebni dobra telesna pripravljenost in primerna planinska oprema.



Cesta, po kateri se pripeljemo v Kamniško Bistrico, odhiti naprej mimo planinskega doma in kapele. Za hudourniško strugo zavijemo z nje na gozdnato pobočje, kjer prispemo do previsne skalnate stene. Pot se hitro odmakne od nje in povzpne do spodnje postaje tovorne žičnice, pozneje pa se položi, prečka kolovoz in krene ob grapi proti severu.

Ob drevesnih koreninah rastejo ciklame, na stezi otrplo miruje metulj veliki spreminjavček. Njegova rjava krila z belimi lisami in dvema očescema se tako zlivajo z odpadlim listjem in kamenjem, da bi kmalu stopili nanj. Pri kažipotu krenemo znova občutneje navkreber. Pot se v serpentinah vzpenja čez gozdnato pobočje, nato zavije v levo in se ob travniku zavihti na planino Pri pastircih. Mimo lesenih klopi in redkih dreves prispemo na travnato planjavo. Z nje lepo vidimo skalnate roglje na zgornjem koncu Kamniškega sedla, ki se dviga več kot 450 metrov nad nami. Planinska koča pa ostaja še naprej skrita, saj leži za robom.




Pot na sedlo vijuga sprva med gostim ruševjem, pozneje pa čez planinske trate. Povsod je veliko cvetja. Tu su skupine modrikastih zvončic in rumenih poponov, tam na visokih steblih iz povprečja štrlita goli lepen in zlata rozga. Cvetovi so različnih barv, velikosti in oblik, a vsi prispevajo k temu, da je okolica poti tako slikovita. Na levi se dviga ostenje Brane, na desni pa je melišče in nad njim mogočna Planjava. Ob njenem vznožju leži velika gmota snega, ki ji toplo sonce še kar ne more do živega.

Kamniško sedlo je pomembno križišče poti, zato planinci nenehno prihajajo in odhajajo. Najbolj zgodnji se že vračajo z vrhov, drugi v čedalje bolj vročem soncu še vedno sopihajo navkreber. Pot na Brano krene čez travnik, od katerega kmalu ostanejo le še majhne zelene zaplate. Drobni cvetovi brezstebelnih lepnic neustavljivo privlačijo osatnike, ki nemirno utripajo s krili. Nedaleč stran rastejo šopi kernerjevega maka. Pot se vzpenja čez melišče (izbrati je treba zgornjo pot, ki je označena), za razpotjem pa zavije strmo navkreber čez razdrapano skalovje. Smo sredi visokogorskega sveta, zato je potrebna previdnost. Na dveh krajih nam pri vzponu pomaga jeklenica, nato se zbašemo še čez ožji prehod med skalovjem in že smo na robu prostranega vrha. Na njem je velik kovinski križ, skrinjica z vpisno knjigo in ukrivljen drog z žigom.



V lepih poletnih dneh je na vrhu zelo prijetno. Šopi trave nas vabijo k počitku, pogled na okoliške gore pa nam budi željo po novih planinskih doživetjih. Na zahodu lepo vidimo Kalški greben, Grintovec, Skuto in Rinke, na severu leži pod nami Logarska dolina, na vzhodu vidimo Planjavo, na jugu pa nam pogled odplava čez Ljubljansko kotlino tja do Snežnika.


OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Kamniška Bistrica.

Dostop: Iz Kamnika nadaljujemo vožnjo do Stahovice, kjer zavijemo v levo proti osem kilometrov oddaljenemu Domu v Kamniški Bistrici.

Višinska razlika: 1.650 metrov

Dolžina vzpona: 5 ur

Kratek opis poti: Pri hudourniški strugi za planinskim domom zavijemo z makadamske ceste na gozdnato pobočje. Pot se kmalu povzpne do skalnate stene in spodnje postaje tovorne žičnice, pozneje pa se zravna in pridruži soteski. Po približno dveh urah in pol zložne hoje prispemo na planino Pri pastircih, od koder se med ruševjem in planinskimi tratami povzpnemo do Koče na Kamniškem sedlu. Od tam nadaljujemo poševno čez melišče na severni strani Brane, nato zavijemo navkreber in se čez skalovje povzpnemo na vrh. Pot je odlično označena, vendar dolga in naporna. Zanjo je potrebna dobra telesna pripravljenost in planinska oprema. Vzpon na Brano je zahtevnejši od vzpona na sedlo (na dveh krajih nam hojo olajša jeklenica), zato so potrebne primerne planinske izkušnje in previdnost.

Zemljevid: Kamniško-Savinjske Alpe, 1 : 50.000.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Benedikta v župniji Stranje je maša vsako nedeljo ob 7. in 9. uri. V kapeli lurške Matere božje v Kamniški Bistrici pa je do malega šmarna maša vsako nedeljo ob 17. uri.