12. MAREC

GREGORJEVO

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico - Gregorjevo. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je seveda naznanila, kakšen bo njen mož. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan.

Na gregorjevo je svetli del dneva postal daljši. Takrat naj bi čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi. Na gregorjevo se ponekod še danes spušča gregorčke – hiške, cerkvice, barčice in druge predmete, v katerih je luč, ki jo daje sveča ali ogenj, ki s tem naznanjujejo prihod dela leta, ko je sonce dovolj dolgo na obzorju. V vzhodni Sloveniji pa so na gregorjevo starši v živih mejah skrivali pisane posladke in čokoladice, ki so jih nato otroci iskali in zbirali v majhne cekarčke.

25. MAREC

MATERINSKI DAN – MARIJINO OZNANJENJE

Marijino oznanjenje je za kristjane dogodek, ko je angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa. Na ta praznik obhajajo god številne žene in dekleta, ki so jim pri krstu dali ime po Mariji. Na dan Marijinega oznanjenja praznujemo tudi neformalni praznik – materinski dan. Mam je po zadnjih podatkih v Sloveniji nekaj več kot 672.600. Materinski dan je praznik posvečen materam, katerega praznovanje izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni.

Slovenci smo edinstveni – kot edini narod na svetu namreč praznujemo materinski dan 25. marca, na isti dan kot Marijino oznanjenje. Materinski dan je bil po drugi svetovni vojni pri nas ukinjen zaradi dneva žena 8. marca, danes pa praznujemo oba praznika. Svet glede praznovanja materinskega dneva sicer ni poenoten, največ držav pa materinski dan praznuje drugo nedeljo v maju.

V Etiopiji materinski dan praznujejo kar tri dni! Praznovanje priredijo po deževni dobi sredi jeseni, praznik pa je pospremljen s tridnevno pojedino, ki se imenuje Antrosht.
Lepo je, če se tega praznika spomnimo in mami podarimo pesmico, rožico ali ji izkažemo hvaležnost z objemom.

28. MAREC do 3. APRIL

Po koledarju je velika noč prva nedelja po pomladni luni. Veliko noč obeležujemo tudi z lepimi tradicionalnimi obredi, šegami ter navadami. Barvanje jajčk v različnih barvah in tehnikah, peka potice, kruha ali šunke v testu, izdelovanje košaric, izdelava velikonočne dekoracije in še marsikaj. Pred veliko nočjo nas spremlja veliki teden:

CVETNA NEDELJA – je nedelja pred veliko nočjo, ki predstavlja spomin na Jezusov prihod v Jeruzalem. Ta dan k maši nesemo na blagoslov v šope ali butare povezanega pomladanskega zelenja ali oljčnih vejic.

VELIKI ČETRTEK - cerkveni zvonovi, orgle utihnejo za tri dni. Do tega naj bi se zaključilo čiščenje hiše, stanovanja.

VELIKI PETEK – ni maše v cerkvi. Ta dan so kmetje prenehali z delom na polju in strogi post.

VELIKA SOBOTA - je v znamenju blagoslova ognja, vode in blagoslova velikonočnih jedi. Na veliko soboto zgodaj zjutraj so duhovniki blagoslovili velikonočni ogenj in vodo, s katerima so verniki pokadili in pokropili domove. Kjer še kurijo na trda goriva, gospodinje na ognju, ki ga zanetijo z blagoslovljenim velikonočnim ognjem, pripravljajo velikonočne dobrote. Dopoldan barvamo pirhe (remenke), skuhamo šunko, spečemo potico. Vse skupaj lepo pripravimo v cekar in odnesemo na žegen. Velika sobota je sicer dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.

4. APRIL

VELIKA NEDELJA ali VELIKA NOČ - po jutranji slavnostni sveti maši se je vsa družina posedla okrog mize in pričela z uživanjem žegna (potica, prata, šunka, hren, pirhi,…).

VELIKONOČNI PONEDELJEK - so potekale različne igre s pirhi: sekanje pirhov, zbijanje pirhov. Ta dan obiščemo sorodnike in jim prinesemo pisanke ter jih izmenjamo.

Ali vam je všeč eBralec? Poslušate lahko vsakodnevne novice in prosto dostopne članke iz časopisa Družina, naročniki pa lahko z eBralcem tednik in priloge poslušajo v celoti, in to na računalniku, telefonu in tablici.

Tako vam ne bo treba utrujati oči, še posebej pa eBralec prinaša veliko olajšanje tistim, ki slabše vidijo. Članke lahko tako zdaj poslušate kar na poti, med telovadbo ali med drugimi opravili, saj vam medtem ni treba gledati na ekran. Če vas zanima več o eBralcu, sledite tej povezavi.

Hvala za vašo prisotnost na marčevskih Bralnih mišicah.