Kakšni so vaši spomini na otroštvo, dom?

Rojen sem bil v Palovičah, župnija Leše. Moja mama je bila doma na Ovsišah nad Podnartom. Ker sem prvorojenec, so mi po očetu dali ime Jožef. Imam še brata in dve sestri.

Mama je bila globoko verna žena in je doma gospodinjila, oče pa je hodil v službo. Imeli smo manjšo kmetijo. Vsak večer smo kleče molili rožni venec ob peči. Živeli smo s Cerkvijo in v veri. Tako sem tudi sam po prvem obhajilu začel hoditi vsak mesec k spovedi, in to čisto sam, ne da bi kdo od domačih šel z mano. Rad sem bil ministrant, dobro sem se razumel tudi z domačim župnikom Ludvikom Šimicem. Takrat so maševali še latinsko. Živeli smo 10–15 min peš hoje do župnijske cerkve čez hrib, mimo pokopališča in do cerkve. Rad sem šel tudi med tednom k maši, še posebej v času šmarnic, in ko smo otroci hodili skupaj, je pot trajala tudi dlje.

Z osnovno šolo sem imel precej preglavic, ker je bilo vse bolj zanimivo in sem imel velik strah pred učitel...