Nekdanji poljski primas, kardinal Stefan Wyszynski (1901-1981), bo lahko kmalu prištet med blažene. Kot so včeraj sporočili iz Vatikana, je papež nekdanjemu varšavskemu nadškofu priznal »junaške kreposti« (heroicitas virtutum), za beatifikacijo pa je potrebno še priznanje čudeža, ki se je zgodil na njegovo priprošnjo in ga mora potrditi tudi Vatikan. Na priprošnjo Wyszynskega naj bi leta 1988 ozdravela danes 46-letna ženska, ki je kot dekle zbolela za rakom na ščitnici.



Včeraj objavljeni odloki kardinala Angela Amata, prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, ki jih je s podpisom potrdil papež Frančišek, se nanašajo na 27 svetniških kandidatov iz Evrope in obeh Amerik. Med njimi jih je 19, ki bi bili lahko takoj razglašeni za blažene: 16 mučencev iz obdobja španske državljanske vojne (Teodoro Illera Del Olmo, duhovnik kongregacije sv. Petra v vezeh in 15 tovarišev, ki so bili umorjeni iz sovraštva do vere med verskim preganjanjem v Španiji v letih 1936 in 1937), dva duhovnika - Jean-Baptiste Fouque (1851-1926) in jezuit p. Tiburzio Arnaiz Munoz (1865-1926) – ter redovna ustanoviteljica Maria Carmen Rendiles Martinez (1903-1977). Fouque je bil Francoz, Arnaiz Munoz Španec, Rendiles Martinezova pa je bila rojena v Venezueli.

Drugim osmim možem in ženam so bile priznane junaške kreposti. Med njimi so: kardinal Stefan Wyszynski, nadškof metropolit Gniezna in Varšave, primas Poljske (3. 8. 1901 – 28. 5. 1981); Alfonso Barzana, duhovnik iz Družbe Jezusove, ki se je rodil v Španiji in umrl v Peruju (1530 – 31. 12. 1597); Pavel Smolikowski, duhovnik Kongregacije vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki se je rodil v Rusiji in umrl na Poljskem (4. 2. 1849 – 11. 9. 1926); Patrick Peyton, duhovnik iz Kongregacije svetega križa, ki je bil rojen na Irskem in je umrl v ZDA (9. 1. 1909 – 3. 6. 1992); Maria Anna sv. Jožefa, ustanoviteljica samostanov sester avguštink rekolekt iz Španije (5. 8. 1568 – 15. 4. 1638); Luisa Maria Langstroth Figuera De Sousa Vadre Santa Marta Mesquita e Melo, ustanoviteljica kongregacije Služabnic naše Gospe iz Fatime (12. 2. 1877 – 20.8. 1973); Anna del Salvatore iz kongregacije Sester hčere sv. Ane iz Italije (22. 2. 1842 – 7. 6. 1885) in Maria Antonia Samá, laikinja iz Italije (2. 3. 1875 – 27. 5. 1953).

Za kardinala Wysyzynskega je varšavska nadškofija že maja 1989 odprla beatifikacijski postopek na škofijske ravni. Zaključen je bil leta 2001, sledil je postopek v Rimu. Novembra 2015 je varšavski nadškof, kardinal Kazimierz Nycz, kardinalu Angelu Amatu v Vatikanu izročil potrebno dokumentacijo o »krepostnem življenju in delu« kardinala Wyszynskega.

Poljski kardinal in primas je bil simbolna figura duhovnega upora proti komunistično-ateističnemu režimu. Stefan Wyszynski se je rodil leta 1901. Od leta 1948 je bil 33 let na vrhu katoliške Cerkve na Poljskem. Leta 1924 je prejel duhovniško posvečenje, v bogoslovnem semenišču v Wroclaweku pa je deloval kot profesor za cerkveno pravo in sociologijo. Med nacistično zasedbo Poljske je bil skrivni kaplan podzemne vojske in je pogosto nudil zatočišče in skrivališče preganjanim Judom.

Papež Pij XII. je Wyszynskega marca 1946 imenoval za škofa v Lublinu in novembra 1948, po smrti primasa Augusta Hlonda, za nadškofa v Varšavi in Gnieznu. Čeprav je leta 1953 prejel kardinalsko imenovanje, sprva ni smel zapustiti Poljske. V težkem obdobju zatiranja Cerkve je Wyszynski sodil med najpomembnejše varuhe krščanske istovetnosti poljskega naroda. Na vrhuncu komunističnega preganjanja Cerkve so Wyszynskega leta 1953 poslali v zapor, ki ga je smel zapustiti šele leta 1956.

V zaporu je pripravil program prenove za versko življenje na Poljskem. Spoštovanja po vsej Evropi – delno pa tudi ostre kritike v domovini – je bilo deležno pismo poljskih katoliških škofov, ki so ga leta 1965 poslali svojim nemškim kolegom, z njim pa se je začel proces sprave med državama. Na posebno kritiko so naletele besede: »Odpuščamo in prosimo odpuščanja.«

Kardinal Wyszynski se je udeležil vseh zasedanj drugega vatikanskega cerkvenega zbora. V letih 1980/81 je bil posrednik med gibanjem »Solidarnost« in poljsko vlado. »Krona« njegovega življenja je bila izvolitev »poljskega papeža« Karola Wojtyle 16. oktobra 1978, ki ga je lahko že junija naslednjega leta pozdravil na poljski zemlji.

Stefan Wyszynski je umrl dve leti kasneje, 28. maja 1981, po rakavem obolenju. Njegov grob je v varšavski stolnici sv. Janeza.

Vir: Kathpress / Radio Vatikan
Foto: splet / Wikimedia Commons