V stari zavezi so to od Boga izbrani in poklicani ljudje, večinoma preroki, ki so v različnih zgodovinskih obdobjih ljudstvu posredovali sporočilo Boga. V prvem berilu beremo, da je Božje ljudstvo njihove opomine večkrat zaničevalo in poslance zasramovalo s tem, da so »enega zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali« (Mt 21,35). V novi zavezi smo vsi krščeni v Kristusovo telo prejeli službo Božjega poslanca za ta svet, »ki (pa) večinoma ne pride k luči, da se ne bi razkrila njegova dela« (Jn 3,20). Zato je naloga Božjih poslancev najprej biti z Gospodom (Mt 3,14), da bi pili Besedo pri njegovih nogah (prim. Lk 10,39), nato pa polni Duha odšli v svet (Jn 20,21), poslušat, spremljat, negovat, dvigovat, opominjat, obujat ter oznanjat ljubezen, ki smo jo sami okusili. Nekateri bodo utišani, drugi tako ali drugače pretepeni, drugi ubiti in kamnani, toda tistemu, ki je poslan, tema sveta ne more nič, saj je Kristus...