Potem ko je Matej Jurca v letalo prvič sedel v vrtcu, je še bolj oprijemljiva želja, da bi nekoč postal pilot, prišla na plan v osnovni šoli. »Biti pilot se mi je zdela sanjska služba, saj imaš pisarno nad oblaki. Najverjetneje sem se za to navdušil, ker je imel oče veliko službenih potovanj in smo ga večkrat peljali na letališče, kjer smo gledali avione.«

V gimnaziji se je udeležil dneva odprtih vrat letališča v Lescah in prvič prijel za krmilo, nato pa v nadaljnjih letih opravil licenco za lahka letala in jo nadgradil z zasebno pilotsko licenco. Z njo že lahko leti sam, hkrati pa nabira potrebne ure letenja za pridobitev nadaljnjih licenc.

Ko sedi v pilotski kabini nekaj sto metrov nad tlemi, dostikrat pozabi na vse ostalo. »Na začetku še razmišljaš o vseh gumbih, ki jih moraš upravljati, ko se navadiš, pa to postane užitek. Občudujem naravo, Božje stvarstvo. Vsake toliko tudi pogledam, kje je kakšen travnik, če bi slučajno odpovedal motor, da imaš alternativo,...