Tudi iz vrst redovnic in redovnikov so prihajale sožalne besede ob smrti upokojenega mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Jožefa Smeja. FOTO: Blaž Weindorfer/Sportida



Tudi iz vrst redovnic in redovnikov so prihajale sožalne besede ob smrti upokojenega mariborskega pomožnega škofa msgr. dr. Jožefa Smeja. Tako je br. Stane Bešter, voditelj Doma duhovnosti Kančevci, v imenu tamkajšnjih bratov kapucinov s sožalni brzojavki murskosoboškemu škofu msgr. dr. Petru Štumpfu poudaril, da je pokojni Smej prejel škofovsko posvečenje v letu 1983 in prvi duhovnik, ki ga je posvetil (v Veliki Polani), je bil tedaj kapucin p. Stanko Matjašec, poznejši župnik v Kančevcih.

»Bratje kapucini v Kančevcih smo vest o slovesu (transitusu) škofa dr. Jožefa Smeja sprejeli z velikim spoštovanjem in sočutjem. Obenem z veliko hvaležnostjo Bogu, da je dopolnil tako lepa leta in jih izpolnil z neizmernim Božjim bogastvom, ki ga je vse življenje sprejemal in podarjal naprej, še posebej kot duhovnik in škof. Bratje kapucini Doma duhovnosti Kančevci in župnija sv. Benedikta v Kančevcih smo g. škofu še posebno hvaležni za njegovo naklonjenost do župnije in Doma, ki se je kazala v številnih obiskih, pozornem spremljanju, posredovanjih in tudi gmotnih darovih, tako da ga imamo za velikega dobrotnika. Prvi dogodek v Domu duhovnosti so bile duhovne vaje za duhovnike, ki jih je v avgustu 1993 vodil g. škof dr. Jožef Smej. Bratje kapucini za pokojnega škofa Jožefa molimo, zanj bomo darovali svete maše, z veliko hvaležnostjo se ga bomo radi spominjali pri Gospodovem oltarju. Naj mu Gospod nakloni polnost življenja in večno srečo ter bogato večno plačilo pri sebi,« je zapisal br. Stane Bešter, sicer novi provincialni vikar Slovenske kapucinske province.


br. Stane Bešter: Škofa Smeja se bomo z veliko hvaležnostjo radi spominjali pri Gospodovem oltarju. FOTO: Tatjana Splichal


s. Majda Tisel, šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja (ŠSFKK), je v imenu skupnosti zapisala: »Ob odhodu spoštovanega škofa dr. Jožefa Smeja v večnost izrekam v imenu naše skupnosti iskreno sožalje. Hvaležne smo dobremu Bogu za dar njegovega življenja in za vse dobro, ki ga je po njem posredoval mnogim in tudi nam. Skoraj 30 let smo bile deležne njegovih bogatih nagovorov pri sv. maši, ki jo je vsak dan daroval v zelo spoštljivi zbranosti do leta 2013 v naši cerkvi, še prej pa v kapeli na Gregorčičevi. Naj mu bo Kristus Kralj bogat plačnik za vsa njegova dobra dela, naj uživa polnost večne sreče pri Njem.«


s. Emanuela Žerdin: Pripadam generaciji prekmurskih gimnazijcev, ki niti slutili nismo, da imamo med duhovniki tistega časa takšne velikane, kot je bil škof Smej. FOTO: Tatjana Splichal


s. Emanuela Žerdin, frančiškanka Brezmadežnega spočetja (FBS), pa je zapisala: »Hvala, gospod škof Smej! Pripadam tisti generaciji prekmurskih gimnazijcev, ki niti slutili nismo, kaj šele, da bi se kar koli o njih učili, da imamo med duhovniki tistega časa takšne velikane, kot je bil škof Jožef Smej. Za slovesnost polaganja mojih večnih redovnih obljub pa so mi domači v Črno goro prinesli darilo od naše žižkovske sestre Evangeliste Koštric, ki mi je podarila knjigo g. Jožefa Smeja 'Po sledeh zlatega peresa'. Knjiga je bila zame čudovito odkritje, saj nisem mogla verjeti, da je med našimi duhovniki nekdo s tako prefinjenim občutkom za slovenski jezik.«