Tadej Vindiš: Bolj kot vse askeze se mi zdi živo to, da se vse, kar berem v Svetem pismu, dogaja tudi tukaj in zdaj. FOTO: osebni arhiv



Tadej Vindiš, pevec, kitarist in ustanovitelj skupine Svetnik, o Božji besedi, ki obrača pogled k Bogu:

Trenutno sem vključen v program Eksodus 90 in je Božja beseda na poseben način umeščena v moje vsakdanje življenje. Imam privilegij, da sem bil poklican v to in da nas je Bog zbral skupaj brate od blizu in daleč, da smo se odpravili na pot iz vsakodnevnih suženjstev in beremo Drugo Mojzesovo knjigo. Bolj kot vse askeze, ki so v programu, se mi zdi živo to, da se vse, kar berem v Svetem pismu, dogaja tudi tukaj in zdaj. Beseda tako postaja živa v mojem življenju, v družini, pri delu in med sobrati.


Božja beseda pa je večkrat tudi navdih pri nastajanju pesmi. Pandemija je negotova situacija in veliko ljudi je v stiski. Pesem Zavetje je nastala pred epidemijo in smo jo dali ven v času prve karantene kot besedilni video. Zdelo se nam je, da je bila napisana prav za čas stiske. Navdih za pesem sem dobil ob branju knjige o preživetju v ruandskem holokavstu – Preživela, da pričujem. Pastor, ki jih je skrival, jim je dal Sveto pismo in v najhujši stiski se ji je odprl psalm: »Moje zatočišče in moja trdnjava, moj Bog, ki vanj zaupam« (Ps 91,2). Ganilo me je, da lahko v taki stiski pride gotovost in Božji mir. Nobeno zlo ni močnejše od ljubezni našega Boga. Ob branju knjige in premišljevanju Psalma 91 sva z Davorjem napisala pesem Zavetje: »Zazrem se v nebo, ko najbolj je hudo, ne bom omahoval, vse na oltar bom dal, zaupal, vztrajal bom, ker zvest si ti, moj Bog.« Glavni vzklik pa je: »Ti, Bog, premagaš vse, zaupam ti, o moj Bog.«


V večurnem čakanju v bolečinah na operacijo hernije je nastal refren pesmi Ozdravi me: »Ti ozdravi me, ko telo je brez moči, ko mi duša je nemirna, duh le tebe si želi.« Molitev k popolni ozdravitvi je morala zajeti človeka kot celoto: duha, dušo in telo. Zvečer po operaciji je nastal še drugi del pesmi, ki pa je malo bolj vezan na Božjo besedo, ki mi je takrat rojila po glavi: »Če hočeš, ozdravi me, ko telo je brez moči, ko mi duša je nemirna, duh le tebe si želi. Ti ozdravi me.« Besede, ki smo jih poslušali v teh dneh pri maši: »Če hočeš, me moreš očistiti« (Mr 1,40), porajalo pa se je tudi vprašanje, komu dejansko zaupam in v koga polagam svoje upe. Tudi če imam najboljšega kirurga, to dejstvo samo zase še ni garancija za uspeh. Preplavila me je gotovost, da sem v resnici v Božjih rokah: »Nisem vreden tvoje družbe, a reci besedo le, in že ozdraviš me« (prim. Mt 8,8). Na misel so mi prihajali različni svetopisemski stavki in mi pomagali v konkretni situaciji. Po odmevih vidim, da pesem opogumlja tudi druge in je postala molitev tistih, ki so v podobnih preizkušnjah, predvsem pa Božja beseda obrača naš pogled k Bogu, kadar se preveč zazremo sami vase in v probleme.
_ _ _

*Celoten prispevek je objavljen v Družini (4/2021).*

SORODNE VSEBINE:

Navdušenje je nalezljivo

Nedelja Božje besede [VIDEO]

Praznik hvaležnosti za neizmerni dar Besede [VIDEO]