Božidar Premrl: vas Rakitovec
Božidar Premrl: vas Rakitovec
Rakitovec je tipično naselje pod Kraškim robom in hkrati zadnja vas pred mejo s Hrvaško. Spada v župnijo Predloka. Čeprav v knjigi Rakitovec v spominu Božidar Premrl, tako kot v mnogih drugih svojih knjigah, piše o stavbni dediščini vasi, hiš, verskih in drugih znamenj, je v njih tudi veliko o načinih življenja ljudi. Avtor velja za temeljitega raziskovalca in prav tako temeljitega prikazovalca naše, predvsem kamnoseške dediščine.
Po sledi rakitovskih bogićev
»Ko sem pred dobrega četrt stoletja prvič obiskal Rakitovec, me je ta starožitna vas z bogići /kamnitimi hišicami oziroma nišami s Križanim/ in gostoljubnimi ljudmi, ki so me kot zvedavega popotnika vzeli tudi pod svojo streho, pri priči očarala in za zmeraj navezala nase,« je v knjigi zapisal Božidar Premrl.
»Ko sem se občasno vračal tja, se je v meni – iz lastnega nagnjenja in iz občutka dolžnosti do te vasi in njene izjemne kulturne dediščine – po tihem izoblikovala tudi zaveza, da rakitovske bogiće kot njeno najbolj izrazito versko-kulturno posebnost ob priliki primerno predstavim v besedi in sliki. Odlična priložnost in tudi spodbuda za to sta prišli ob letošnjem jubileju – petstoletnici rakitovske cerkve sv. Križa.«
Bogiće je umestil v njihov arhitekturni, gradbeni, nacionalni in verski kontekst
Njegova zaveza je dozorela v širšo zamisel, da mora ob tej priložnosti predstaviti tudi arhitekturno podobo vasi z njenimi najbolj pomembnimi ter značilnimi stavbami in predeli, med katerimi zavzema glavno mesto cerkev sv. Križa s svojo stavbno zgodovino.
Nepogrešljivi so, seveda, tudi njihovi domači in zunanji ustvarjalci ter drugi domačini, ki so dodali vsak svoj kamenček k tej podobi.
Tako je lahko v knjigi bogiće umestil v njihov arhitekturni, gradbeni, nacionalni in verski kontekst. Slednji se kaže tudi v pobožnih napisih na sočasnih portalih in portonih vaških domačij, ki so bili delo domačih zidarjev in kamnosekov.
V največje zadovoljstvo pa mu je bilo, da je na podlagi še danes živega rakitovskega ustnega izročila v bližnjem Slumu v hrvaški Čičariji odkril, kdo je ustvaril rakitovski pilj, ki je skupaj z drugimi avtorjevimi nabožnimi znamenji postal zgled in navdih za klesanje rakitovskih bogićev.
Ustvarjalce bogićev je vodila skrb za varnost domačega ognjišča
Žal je danes na hišah v Rakitovcu le še nekaj takih relikvij, druga za drugo pa propadajo in padajo najzanimivejše, najlepše in najpomembnejše enote vaške stavbne dediščine, ki tako živijo le še v spominu.
Zato je Božidar Premrl tudi eden tistih dragocenih kronistov naše kulturne dediščine, ki jo še zadnje trenutke trga iz procesa izginjanj in pozabe.
Zato je tudi Ana Rožac v spremni besedi zapisala, da je zelo zanimivo, privlačno in pomembno poglavje o rakitovskih bogićih, izjemnih »predstavnikih« nabožne ljudske umetnosti v njeni vasi, ki so v knjigi predstavljeni zelo podrobno in v polnem številu. Prepričana je, da je njihove ustvarjalce bolj kot krašenje hiš in domačij s svetimi podobami in napisi vodila predvsem skrb za varnost domačega ognjišča.
Verno je zapisal lokalne besede in izraze
Avtor je poleg bogićev ter drugih arhitekturnih in klesarskih elementov prikazal vode (lokva, skedenec, šterna, peči), cerkev sv. Križa, kapelice in znamenja, kamnita razpela v hrvaški Čičariji in Buzetščini ter reliefe Križanega v bližnji in širši okolici.
Ker je verno zapisoval lokalne besede in izraze, je na koncu dodal slovarčka narečnih in manj znanih besed ter strokovnih izrazov. V knjigi je objavil tudi veliko fotografij, starih in novih posnetkov.
Vsebino je razdelil v naslednje razdelke:
Rakitovec, vas pod Kavčiči
Kamen in les, kalonje in baladurji
Hiše, domačije, korte
Vode – lokva, skedenec, šterna, pəči
Vaški pokriti vodnjak – skedenec
Cerkev sv. Križa
Kapelice in znamenja
Bogići (kamnita hišica oziroma niša s Križanim, edikula)
Kamnita razpela v hrvaški Čičariji in Buzetščini
Reliefi Križanega v bližnji in širši slovenski okolici