Cerkev sv. Pavla v Črnotičah. FOTO: Ivo Žajdela

Cerkev sv. Pavla v Črnotičah. FOTO: Ivo Žajdela

Božidar Premrl, ki že desetletja sistematično raziskuje kamnarstvo in kulturo kamna na Primorskem ter drugod po Sloveniji, je objavil že lepo število znanstvenih in strokovnih knjig ter člankov z etnološko in umetnostnozgodovinsko tematiko, v katerih obravnava kamnito dediščino in njene ustvarjalce različnih strok. Pri raziskovanju cerkvenih in drugih arhivov je odkril ter obelodanil številna imena stavbarjev, zidarskih in kamnoseških mojstrov, kiparjev in mojstrov sorodnih strok, ki so gradili in opremljali zlasti cerkve in zvonike na Primorskem od 15. stoletja dalje, ter s tem odpravil mnoge bele lise v arhitekturni zgodovini tega dolgega obdobja. Tudi njegova nova knjiga, posvečena eni sami, a izjemni in spomeniško zaščiteni vasi Črnotiče

Cerkev sv. Pavla v Črnotičah. VIR: SEM

Črnotiče so dvaindvajseta knjiga Božidarja Premrla

Potem ko je Božidar Premrl, ki se v svojih znanstvenih, strokovnih in poljudnoznanstvenih knjigah in člankih posveča predvsem zgodovini kamnarstva in kulturi kamna na Primorskem, leta 2022 pri Založbi ZRC objavil svoje najobsežnejše delo Nesmrtni kamen in njegovi mojstri v gornji Vipavski dolini in okolici, v katerem je zajel petstoletno zgodovino kamnoseške, zidarske in sorodnih dejavnosti v zvezi s kamnom na večjem zaokroženem območju, je v svojem novem knjižnem besedilu, dvaindvajsetem po vrsti, podrobno obdelal eno samo, a izjemno in spomeniško zaščiteno vas na Kraškem robu, Črnotiče.

Za svoje knjige je Božidar Premrl prejel Murkovo priznanje

Ta zanimiva knjiga z naslovom Vas Črnotiče med Krasom in Istro in podnaslovom Vaško in cerkveno stavbarstvo in njegovi mojstri je prav tako pomembna, ker z njegovima knjigama Cerkev sv. Valentina v Črnem Kalu. Ob stoletnici njene dograditve (2012) in Rakitovec v spominu. Ob petstoletnici cerkve sv. Križa v Rakitovcu (2020) tvori svojevrstno trilogijo vasi s Kraškega roba na prehodu med Krasom in Istro, ki je izjemen ne le po svojih geoloških in krajinskih znamenitostih, temveč tudi po izredno kakovostni podeželski ter sakralni arhitekturi.

Pri založbi ZRC je izšlo več Premrlovih knjig, ki so bile vse dobro ocenjene. Zanje je prejel Murkovo priznanje, ki ga podeljuje Slovensko etnološko društvo, od občine Komen pa Štrekljevo nagrado.

Glavni oltar v cerkvi sv. Pavla v Črnotičah. FOTO: Ivo Žajdela

Levi stranski oltar z marmoriranim reliefom Marije Brezmadežne v cerkvi sv. Pavla v Črnotičah. FOTO: Ivo Žajdela

Dve trilogiji knjig

Knjigo Vas Črnotiče med Krasom in Istro je Božidar Premrl predstavil v Ljubljani 26. marca 2024. Najprej je spomnil, da mu je uspelo napisati tri zajetne knjige o Koprivi na Krasu, zdaj pa mu je uspelo podobno trilogijo napisati še za območje Kraškega roba. Knjiga o vasi Črnotiče se je namreč pridružila njegovima knjigama o Črnem Kalu in Rakitovcu. Tudi te vasi se ponašajo z naravnimi lepotami in znamenitostmi ter z izjemno kamnito stavbno dediščino.

Dejal je, da se Črnotiče, ki niso ravno velike, odlikujejo tako s svojim izredno kakovostnim vaškim kamnitim stavbnim tkivom in urbanistično zasnovo, kot tudi s sakralno arhitekturo, ki jo zastopata kar dve imenitni cerkvi. Glede na to je zelo zanimiva iz etnološkega in umetnostnozgodovinskega zornega kota.

Pogled na Gradišce in cerkev Marije Snežne iz zraka (zgoraj desno Koper). FOTO: Andrej Gobina

Najbolj reprezentativni so dvoriščni portoni

Po opisu urbanistične zasnove vasi podrobneje opisuje značilnosti številnih domačij, ki se ponašajo s kakovostnimi kamnoseškimi členi, med katerimi so najbolj reprezentativni dvoriščni portoni z letnicami in napisi ter vogelniki s podpisi domačih samouških mojstrov, ki so jih izdelali. Poudarek je prav na slednjih, ki so v tej knjigi prvič predstavljeni z izčrpnimi biografskimi podatki, medsebojnimi sorodstvenimi razmerji ter kamnoseškimi in zidarskimi opusi. Najpomembnejši so bili Luka Škorja - Smučev in več rodov Slavcev, po domače Bržanov. Stilne značilnosti teh mojstrov, ki se kažejo na dvoriščnih portonih, je avtor navezal na sorodno kamnoseško tradicijo v bližnji okolici, v Čičariji in v Brkinih. Nekatere mojstre, predvsem domača samouka Luko Smučevega in Antona Slavca - Belona pa tudi hrpeljskega zidarja Karamona je predstavil tudi s sočnimi podrobnostmi iz vaškega ustnega izročila.

Podružnična cerkev Marije Snežne na Gradišcu pred drugo svetovno vojno. VIR: SEM

Cerkvi sv. Pavla in Marije Snežne

Od omenjenih dveh cerkva je ena v vasi, druga pa na bližnjem hribčku Gradišce, ki je dobil ime po prazgodovinskem gradišču. Obe sta nastali v 17. stoletju, današnjo podobo pa sta dobili z dozidavami v naslednjih stoletjih. Cerkev Marije Snežne je bila pozidana v dveh etapah v letih 1663 in 1665, ki sta dokumentirani z napisoma na prezbiteriju in portalu. V obeh napisih je tudi podpis istega zidarskega in kamnoseškega mojstra, Anžeta Felicijana starejšega iz Rodika.

Podružnična cerkev Marije Snežne na Gradišcu. FOTO: Ivo Žajdela

Podeželski stavbarji 17. stoletja na Primorskem

Zidava cerkve sv. Pavla v vasi žal ni tako dobro epigrafsko dokumentirana, edini napis iz časa njenega nastanka je letnica 1641 na prezbiteriju. Z védenjem o sočasno delujočih stavbarjih v bližnji in širši okolici ter s stilnimi primerjavami nekaterih kamnoseških stavbnih členov je Božidar Premrl utemeljil hipoteze o mojstrih, ki so sredi 17. stoletja zgradili in postopoma opremili to cerkev. Ti so bili stavbarja Vincenc in Anže Rojina iz Brezovice v Brkinih, v času, ko je zidal cerkev Marije Snežne, pa je pomemben del notranje kamnoseške opreme prispeval Anže Felicijan. Po stilni sorodnosti z njegovimi kamnoseškimi deli je avtorju uspelo tudi dokazati, da je datirani obzidni porton pri Sv. Pavlu sklesal njegov sin Anže Felicijan mlajši. Vse naštete mojstre, ki spadajo med najpomembnejše podeželske stavbarje 17. stoletja na Primorskem, je v knjigi predstavil z biografskimi podatki in kratkimi povzetki njihovih opusov.

Podružnična cerkev Marije Snežne na Gradišcu. FOTO: Ivo Žajdela

Arhivsko gradivo in vaško ustno izročilo

Pomemben del stavbne zgodovine cerkve sv. Pavla iz druge polovice 19. stoletja, ko so cerkev povečali in ji prizidali zvonik, je avtorju uspelo dokaj izčrpno dokumentirati z arhivskim gradivom in celo z vaškim ustnim izročilom, iz katerega izvemo tudi imena takratnih stavbarjev in Janeza Dobrile iz rodovine Karamonov v Hrpeljah, ki je bil znan predvsem kot zidar zvonikov.

Star napis na podružnični cerkvi Marije Snežne na Gradišcu. FOTO: Ivo Žajdela

Reliefna podoba krilate angelske glave na portalu podružnične cerkve Marije Snežne na Gradišcu. FOTO: Ivo Žajdela

Natančni analitični opisi kamnite dediščine

Dr. Matej Klemenčič je o knjigi zapisal: »Kakor je značilno za dela Božidarja Premrla se tudi ta njegova case study odlikuje z natančnimi analitičnimi opisi kamnite dediščine, s skrbnim in kritičnim predstavljanjem pisnih in ustnih virov na podlagi arhivskih in terenskih raziskav ter obširnim in poglobljenim poznavanjem ustvarjalcev v kamnu iz 17. in 19. stoletja.«

Baročni oltar v podružnični cerkvi Marije Snežne na Gradišcu. FOTO: Stane Seitl

Slovar narečnih in žargonskih besed

Kot običajno je avtor knjigi na koncu dodal slovar narečnih in žargonskih besed ter razlage strokovnih izrazov. Knjiga je privlačna tudi zaradi številnih kakovostnih fotografij, ki ponazarjajo in podpirajo pisne ugotovitve.

Knjiga je v pdf obliki prosto dostopna na spletni strani založbe ZRC:

https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2095/8585/2228

Božidar Premrl je knjigo Vas Črnotiče med Krasom in Istro predstavil v Ljubljani 26. marca 2024. FOTO: Ivo Žajdela

1/16