Uredili sta jo dr. Monika Kropej Telban in predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje dr. Ingrid Slavec Gradišnik.

Knjiga obsega kar 580 strani velikega formata in prav toliko fotografij.

Božidar Premrl med predstavitvijo knjige Nesmrtni kamen v Vipavi. FOTO: Ivo Žajdela

Enciklopedija kamnite dediščine v gornji Vipavski dolini

To je že enaindvajseta samostojna knjiga Božidarja Premrla, ki se pri svojem raziskovanju posveča predvsem zgodovini kamnarstva in kulturi kamna na Primorskem.

Tri njegove obsežne monografije s kraško tematiko (Kraški kruh, 2016; Slavno županstvo v Koprivi, 2018, in Bedenice, 2019) so mu prinesle Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva in Štrekljevo nagrado, ki jo podeljuje Občina Komen.

Kot rojen Vipavec ter velik ljubitelj domače stavbne in kulturne dediščine, o kateri je že dosti pisal v Vipavskem glasu, zdaj svoji ožji domovini posveča najobsežnejše knjižno delo, ki je sad tridesetletnega raziskovalnega dela in je prava enciklopedija kamnite dediščine v gornji Vipavski dolini ter pokrajinah in krajih, povezanih z njo.

Božidar Premrl med predstavitvijo knjige. FOTO: Ivo Žajdela

Kamnoseki, zidarji, stavbarji, kiparji, podobarji in drugi mojstri kamna

Avtor je dal poudarek na kamnosekih, zidarjih, stavbarjih, kiparjih, podobarjih in drugih mojstrih kamna na širšem območju gornje Vipavske doline od srede 15. stoletja do današnjih dni.

Poleg domačih mojstrov je predstavil tudi vse druge ustvarjalce s kamnom, ki so delovali na tem območju.

Jedro knjige so poglavja o domačih kamnosekih in njihovih delih, o katerih je avtor poleg izčrpnih osebnih podatkov in arhivskih dokumentov zbral tudi zelo veliko dragocenega ustnega izročila starejših krajanov, ki daje knjigi značilno narečno barvitost.

Med njimi so najpomembnejše in najbolj podrobno predstavljene kamnoseške rodbine Tomažičev - Štancarjevih iz Vipave, Tomažičev - Sanaborcovih in Premrlov - Metnih in Polon'nih iz Vrhpolja ter Žoržev - Špicarjevih in Štancarjevih iz Hrašč, Podbrega in Podnanosa.

Knjigo je v Vipavi avtorju pomagal predstaviti tudi škof Jurij Bizjak. FOTO: Ivo Žajdela

Besedilo je napisano strokovno, a hkrati dovolj poljudno

Premrl je do podrobnosti z besedo in sliko predstavil njihove člane ter neverjetno bogato dediščino, ki so jo zapustili nam in bodočim rodovom.

Nič manj pa ne bodo za domače bralce zanimiva odkritja o kamnosekih, stavbarjih in zidarjih iz drugih krajev, ki pomembno dopolnjujejo védenje o stavbni zgodovini in umetnostni opremi najpomembnejših cerkvenih stavb v Podnanosu, Vipavi in Logu pri Vipavi do kolone vipavskega Tabra in Lanthierijevega dvorca.

Besedilo je napisano strokovno, a hkrati dovolj poljudno, da je razumljivo širokemu bralnemu občinstvu. S tem namenom je opremljeno tudi z obsežnima slovarčkoma narečnih in strokovnih izrazov ter nazornimi risbami.

Predstavitev v Vipavi je povezoval Artur Lipovž iz Lavričeve knjižnice v Ajdovščini. FOTO: Ivo Žajdela

Vsebino knjige je obogatil z več kot 360 pripovedovalci

Na predstavitvi knjige v rodni Vipavi 15. oktobra 2022 je avtor – zaposlen je bil na Restavratorskem centru v Ljubljani, deset let je upokojen, vendar ves svoj čas porabi za raziskovanje in pisanje –, dejal, da potem, ko je objavil že vrsto del o mojstrih kamna iz drugih primorskih krajev, je končno dozorel čas, da se s knjigo oddolži tudi rodni Vipavski dolini.

Pomembno je bilo, je poudaril, da se je lotil sistematičnega raziskovanja zgodovine kamnarstva na gornjem Vipavskem že dobrih trideset let prej, ko so mu stari Vipavci in okoličani, po večini kmečki ljudje in zidarji, še vedeli povedati marsikatero staro, danes že pozabljeno izročilo. Vsebino knjige je obogatil z več kot 360 pripovedovalci.

Glavni oltar v župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi. FOTO: Ivo Žajdela

Prvi znani vipavski stavbar je bil Jakob Vozel

Njegovo etnografsko zanimanje za kamnarstvo, ki obsega pridobivanje kamna v kamnolomih, njegovo obdelavo in vgrajevanje, ga je sčasoma zapeljalo še v raziskovanje dejavnosti in stvaritev, s katerimi se ukvarja predvsem umetnostnozgodovinska stroka.

Tako bomo v knjigi našli tudi številne stavbarje, arhitekte, kiparje, podobarje in ljubitelje z umetniško žilico, katerih skupni imenovalec je kamen, in še nekaj ustvarjalcev, ki so oblikovali umetni kamen, les in druge materiale.

S polnim imenom in bolj ali manj popolnimi delovnimi življenjepisi in opusi nastopa v njej približno sedemdeset domačih in osemdeset gostujočih ali tujih mojstrov, vsaj omenjenih pa je še dosti več.

Tu je na predstavitvi omenil samo gorenjske stavbarje in kamnoseke iz 15. stoletja, prvega znanega vipavskega stavbarja Jakoba Vozla – zadnjega predstavnika gotskega stavbarstva, brkinske zidarske in kamnoseške mojstre iz 17. stoletja, goriške altariste iz 17. in naslednjega stoletja tja do kraških kamnosekov ter ljubljanskih kamnosekov in kiparjev iz 19. in 20. stoletja.

Stranska oltarja v župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi. FOTO: Ivo Žajdela

Kamni v Vipavi nam bodo spregovorili ...

Avtor nam je podal tudi nekaj namigov. S pomočjo te knjige nam bodo kamni v Vipavi oziroma v Trgu spregovorili: Glej, to hišo je zidal Nejče Ponižev, ono kolono je sklesal Matija Tomažič II., kapelico Na Hribu Matija Tomažič III.

Ko se bomo žegnali pri kropilniku, bomo vedeli, da ga je izdelal doslej nepoznani goriški kamnosek Mohor Bensa iz Gorice, ki je za vipavske cerkve izdelal tudi precej oltarjev.

Občudovali bomo oltarje goriških baročnih mojstrov Paškvalina Lazzarinija in Giambattiste Ciperle in tako naprej.

Marsikatera stavba in marsikateri spomenik bo s to knjigo stopil iz anonimnosti in se pokazal v novi, bolj domačni luči.

Kapelica sv. Roka Na Hribu v Vipavi. FOTO: Ivo Žajdela

Kdo je avtor izjemne fasade cerkve sv. Vida v Podnanosu

Božidar Premrl je v knjigi dodal tudi precej anekdot in drugih zanimivosti iz ustnega izročila in arhivskih virov, ki poleg številnih slik popestrijo njeno vsebino.

Na primer: kako domišljena so številčna razmerja v koloni vipavskega Tabra;

kateri mojster je v resnici padel z velikega zvonika Marijine cerkve v Logu in se ubil;

v katero cerkev so navihani zidarji zazidali župnikovo pipo za tobak;

kdo je avtor izjemne fasade cerkve sv. Vida v Podnanosu;

Križ na Pravem vrhu v Gozdu, na robu Gore nad Vipavsko dolino (med Colom in Sinjim Vrhom). FOTO: Ivo Žajdela

kateri kamnosek iz Šentvida je s svojimi kamnoseškimi izdelki v začetku 18. stoletja polepšal ljubljanski magistrat;

kdo je sklesal nagrobnik šentviškega vikarja in pisca Vinoreje Matije Vertovca in kdo njegovo spominsko ploščo;

zakaj zadnji šentviški kamnosek ni vstavil železnih križev v okna svoje hiše;

kateri pomembni kraški kamnosek se je kar dvakrat podpisal na koloni Urbancovih v Podragi;

kateri Kraševec je naredil največ kapelic;

kaj je komunski zid v vodnjakih na Gori in kateri župnik je s podobo angela oživil skalo na Nanosu itd.

Božidarju Premrlu je čestitala tudi ugledna Vipavka Magda Rodman. FOTO: Ivo Žajdela

Božidarju Premrlu je za knjigo čestital tudi škof Jurij Bizjak

V besedilu je skušal v čim večji možni meri ohraniti starinsko govorico številnih domačih sogovorcev in arhivskih virov.

Tako najdemo v knjigi besede: bata, bočo, gájnšce, inderola, kvadrela, odméjtovnik, podrúžnik, retenice, ščepadór, špíčkar, špicar, ujéjd in mnoge druge, ki so že bolj ali manj pozabljene ali je njihov pomen zbledel.

Knjigo je v dvorani Osnovne šole Draga Bajca v Vipavi pomagal avtorju predstaviti tudi škof Jurij Bizjak, ki je predstavil pomen in večnost oblikovanega kamna v Svetem pismu, nasploh v zgodovini, arheologiji in pregovorih. Predvsem pa je Božidarju Premrlu za to izjemno knjigo in njegovo neutrudno raziskovalno delo iskreno čestital.

Škof Jurij Bizjak, Božidar Premrl in Artur Lipovž. FOTO: Ivo Žajdela

Božidar Premrl med podpisovanjem svoje veličastne knjige o kamniti dediščini v gornji Vipavski dolini. FOTO: Ivo Žajdela