Marjeta in Marko Novak se veselita novega člana družine in občudujeta čudež življenja: majhnega Jožefa. FOTO: Tatjana Splichal



Marjeta in Marko Novak sta se po dveh letih skupne hoje pred dvema letoma poročila. Marko je doštudiral geodezijo, zdaj pa je zaposlen na kmetiji, Marjeta pa je mesec pred Jožefovim rojstvom zaključila študij in magistrirala iz socialnega dela. Odkar sta skupaj, se odločata, ali bosta prevzela kmetijo pri Marku doma. »Za naju je to pomembna odločitev in zdaj vse kaže, da jo bova,« vesel pove Marko. Veselita se novega člana družine in občudujeta čudež življenja: majhnega Jožefa.

Kako sta izbrala ime vajinemu prvorojencu?

Marko: To je bila moja želja. Zdi se mi pomenljivo in močno ime, pomeni naj Bog doda. O Jožefu v Svetem pismu ni veliko napisano, ima pa pomembno vlogo. Ni mi všeč, da hočemo vsi isto delati in že na splošno nasprotujem modi. Nalašč imam vedno nemoderna očala. Zadnja leta sem se našel pri sv. Jožefu v Ljubljani v skupini Katakombe, kjer je zame zaledje moške miselnosti in podpore. Tudi sam si želim biti podpora sinu.

Marjeta: Kar malo smešno mi je bilo, ko sva bila še fant in dekle, je jasno izrazil, da bi imel sina Jožefa. V pogovoru o tem, zakaj prav Jožef, pa je Marko rekel, da bo lahko rekel sinu, ko bo velik: »Jožef, pejd' v svet!« Prav dobro se mi je zdelo: »Prav, potem bova imela pa Jožefa.« In sem to ime vzljubila.

Kje sta se spoznala in prepoznala, da sta za skupaj?

Marko: Rad se pohecam, da me je moja tašča prej previjala, preden sem videl Marjeto. Najini starši so skupaj zoreli na predzakonski skupini pri p. Vitalu Vidru in v zakonski skupini. Oboji starši so imeli doma kmetije, prevzeli so kmetiji, imeli veliko otrok in družini sta bili povezani, kot bi bili sorodniki. Dolgo si nisem niti predstavljal, da bi bila katera od Malenškovih moje dekle, pred šestimi leti pa smo bili skupaj za novo leto in takrat sem v trenutku ugotovil: »Marjeta je pa res fejst punca, lahko bi bila moja punca.« Potem sem potreboval še devet mesecev, da sem tudi Marjeto v to prepričal.

Marjeta: Bili smo prijatelji in ko me je povabil na sladoled, nisem niti pomislila na kaj več, ko me je pa povabil na sprehod, sem videla, da je nekaj drugače.

Marko: To leto je bilo tudi za to, da sva prerasla družinsko prijateljstvo v odnos. Ko sem doma povedal, da je Marjeta moja punca, je brat rekel: »Pa ne moreš biti s sestrično poročen.«

Marjeta Novak: Želim si, da bi bila otrokom zgled kot kristjana, kot ati in mami. FOTO: Tatjana Splichal

Kako se je vajino življenje spremenilo z Jožefovim rojstvom?

Marjeta: Ni enostavno, sva se pa za to zavestno odločila, in ko vidim zjutraj Jožefa, pozabim na prečuto noč. Vse izkušnje, ko sem se prej čemu zavestno odpovedala, so me utrjevale za življenje.

Marko: Imava več bratov in sester in sva že prej lahko videla, kako je.

Marjeta: Večkrat se pogovarjava, kako dobro je, da imava tako močno podporo obeh družin, tako staršev, kot bratov in sester. Če imam kako vprašanje ali potrebujem pogovor, lahko kadarkoli pokličem.

Marko: Od takrat, ko je Marjeta naznanila, da je noseča, je otrok s solzami pospremljen od starih staršev.

Z rojstvom se začne vzgoja otroka. Kaj želita dati Jožefu in otrokom, ki še pridejo?

Marko: Predvsem neko normalnost. Kot pravi p. Vital: »Kar je pre-, je slabo. Je preveč ali premalo.« Iz svojih otrok ne misliva delati super herojev, otrok, ki bodo na stotih krožkih in bodo vse obvladali, ampak normalne otroke, ki bodo imeli realen pogled na svet in ga bodo pripravljeni izboljševati. Velikokrat pa slišiva, da če sta ati in mami v redu, so potem tudi otroci v redu, zato si bova še naprej prizadevala za to.

Marjeta: Želim si, da bi bila otrokom zgled kot kristjana, kot ati in mami.

Marko: In jih vzgojiti v pokončne ljudi.


Marko Novak: Včasih sva načrtovala, koliko otrok bova imela, zdaj pa vidiva, da enega po enega. Vsak bo dragocen, si pa želiva, da bi bili bratje in sestre. FOTO: Tatjana Splichal


Pogled je usmerjen tudi naprej. Kakšne so vajine želje?

Marko: Včasih sva načrtovala, koliko otrok bova imela, zdaj pa vidiva, da enega po enega. Vsak bo dragocen, si pa želiva, da bi bili bratje in sestre.

Marjeta: Marko si močno želi biti kmet in ko je zdaj zaposlen na kmetiji, kar cveti, ima veliko idej in se čuti močnega. Je pa tudi meni v resnici to zelo blizu in si vedno bolj predstavljam biti na kmetiji, kot da bi samo hodila nekam v službo. Sledim možu.

Marko: To je odločitev za oba. Gre za malo drugačen način življenja, so prednosti pa tudi odpovedi.
_ _ _

*Pogovor je v celoti objavljeni v Naši družini (12/2021), ki jo lahko prelistate TUKAJ.*

*Naša družina na facebooku TUKAJ.*
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

Na obisku pri družini Kepic iz Cerkelj na Gorenjskem

Družina Ban Katarinin rojstni dan praznuje vsak mesec

Natalija Obadič: »Lepo je biti drugačen, če si sprejet«

Družina Presečnik: prvi božič v troje