Skupina člankov, ki zadevajo umetnostno zgodovino

Dušan Koman poleg nekaterih zelo aktualnih okoliščin poudarja vrednost freske Sveta nedelja na zunanjščini cerkve sv. Elizabete na Podrebri pri Polhovem Gradcu in jo vzporeja s podobno v Crngrobu pri Škofji Loki in z njej podobnimi po Evropi.

Zob časa jo nezadržno mlinči, zato članek posredno nagovarja po obnovitvi ali ohranitvi.

Kako je to potekalo na Vrzdencu v cerkvi sv. Kancijana, ki je ena najpomembnejših spomenikov srednjeveške likovne umetnosti, razkriva Anita Kavčič Klančar.

Obnovljena freska sv. Krištofa je gotovo svojevrsten uspeh večstranskega sodelovanja.

Likovni umetnosti botruje tudi članek Pavleta Košoroka o njegovem dedu Francetu Vodniku. Spominski utrinki in fotografije njegovih del nam ga približajo kot v Novem mestu pa tudi drugod po Dolenjskem in v Beli krajini spoštovanega rezbarja, kiparja in restavratorja. Njegovo delo v domačem Polhovem Gradcu in tudi sicer pa še čaka natančnejše strokovne obdelave.


Članki ob 150. obletnici dokončanja polhograjske šolske stavbe

Ajda Kozjek je zgodovino šolstva v Polhovem Gradcu razdelila v tri obdobja. Poleg te sistematizirane obravnave po merilu krajev šolskih prostorov in njihovih selitev je podan tudi vpogled v preteklo pedagoško plat. Vodenje šole je nedvomno zahtevno delo.

O tem so vsak po svoje razpravljali nekdanja ravnatelja Jože Kavčič in Ivan Polajnar ter ravnateljici Francka Hribernik in Ilinka Kucler, ki to nalogo opravlja zdaj.

S tokratno obdelavo polhograjske šole je prav po zaslugi zbornika Domači kraji zgodovina vseh šol v občini Dobrova - Polhov Gradec celovito dokumentirana.

Naslednji razdelek obsegajo članki s pogledom v tujino, a z domačimi koreninami. Argentina je sedanja domovina veliko Slovencev, tudi iz teh krajev.

Barbara Ivančič Kutin je v okviru projekta za eno od knjig v zbirki Glasovi obiskala Plahtejevi sestri.

Njuni živi spomini bodo gotovo našli odmeve tudi med bralci. Z rodne Dobrove je v daljni Avstraliji našla dom Draga Gelt. Kako močna je njena volja po kulturniškem delovanju in kakšna zvestoba domači grudi je podlaga njenemu vsestranskemu delovanju, pričajo odgovori v pogovoru z Milko Bokal.

O Dragi Gelt je veliko pripovedoval Ivan Dolinar z Dobrove. Prvotno je bil pogovor namenjen njemu, a je avtorje v pripravi nanj presenetila vest o njegovi smrti. Zato je to tudi posreden spomin na dobrovskega kulturnega delavca. Članek je nekoliko daljši, a kot tak je natančen popis življenja določene družine na Dobrovi srede 60. let 20. stoletja.


Obnovljena freska sv. Krištofa na cerkvi sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu. Foto: Ivo Žajdela


Pregled življenja in dela čebelarja Antona Janše

V strnjenem pregledu življenja in dela čebelarja Antona Janše (1734-1773), ki ga je prispeval Milan Vajda, je tako navedeno že v podnaslovu: Gradivo iz virov in literature, pobude za današnji čas.

Članek objavljajo glede na dolgoletno čebelarsko tradicijo v Polhovem Gradcu. Dokumentarno vrednost za nadaljnjo obravnavo podeželskih razmer v prvi polovici 20. stoletja imajo odlomki iz kronike Jakoba Cankarja o Planini nad Horjulom. Zapis o prometu in napeljavi vodovoda je poln številskih podatkov. Raznotere dogodke iz let 2018 in 2019 je tudi tokrat iz Našega časopisa na podlagi člankov, ki jih je največ pisala Nadja Prosen Verbič, strokovno povzel njegov urednik zgodovinar Gašper Tominc.

Vsebina pete številke se nato prevesi v nekoliko bolj osebno, celo literarno plat. Oris nekaterih posameznikov s Smolnika in Črnega Vrha je prispevala Marija Končan. Iz sestavka diha topla domačnost in medsebojna sprejetost.

Občuteno pronicljivi so otroški fantazijski spomini Vide Kokalj. Dokazujejo, kako globoko se prva leta življenja usedejo v zaupljivo mlado dušo.

Francka Kozjek je pred leti že prispevala svoje folklorno obarvane sestavke v Domače kraje. Zdaj nadaljujejo z njenimi šaljivimi pripovedmi.

Pesmi so prispevali Katarina Tominec, Marija Kosmačin Smuk in Milena Željeznov.

V spomin Milanu Koširju objavljajo njegovo hvalnico lepoti Setnice.


Likovni motivi na kozolcih in hlevih

Slikovno prilogo so namenili likovnim drobnarijam na kozolcih in hlevih. Kozolci kot posebnost slovenske arhitekture niso samo gospodarska poslopja, marsikateri je tudi odraz človeških nagnjenj, lastnikove duhovne in siceršnje podobe. O tem v kratkem uvodu piše Milka Bokal. Za fotografiranje so k sodelovanju povabili Simona Purgerja. Njegovi posnetki kažejo pestrost motivov.

O naslovnici zbornika je Milka Bokal zapisala: "To so vrata na rojstni hiši Franceta Vodnika na Podrebri, po domače se reče Pri Gregurju. Lesena so. Les pa je kot gradbeni element topel, domač, na nek način še zmeraj živi, četudi "samo" kot vrata.

Za temi vrati je bil rojen eden od polhograjskih kulturnikov. Vrata niso novodobna in to jim daje poseben pomen. Koliko takih ali podobnih vrat po Sloveniji je zapiralo domove, v katerih so bili rojeni slovenski kulturniki. Tudi France Vodnik je bil stvaritelj slovenske kulturne dediščine."


Riba faronika na freski sv. Krištofa na cerkvi sv. Kancijana v Vrzdencu pri Horjulu. Foto: Ivo Žajdela