Kot še piše v utemeljitvi, je cilj politike sprave oblikovati in utrditi prostor in simbole za negovanje kolektivnega spomina, ki je temelj pristnega sožitja med narodi, državnika pa sta pojem ljubezni do domovine povzdignila na višjo evropsko raven in tako prispevala k temu, da je jadranska meja iz območja ostrih etničnih in kulturnih sporov prerasla v prostor dialoga, sodelovanja in prijateljstva, v skupni zavesti o človekovih pravicah in ob upoštevanju demokratičnih svoboščin.

Z veliko ponižnostjo

Borut Pahor je, kot je njegove besede povzela STA, priznanje sprejel z veliko ponižnostjo, zlasti veliko pa mu pomenita utemeljitev priznanja in dejstvo, da ga je prejel hkrati s prijateljem Sergiem Mattarello. »Moji državniški dosežki v prizadevanjih za spravo, sožitje, dobrososedstvo in prijateljstvo v evropskem duhu so utemeljeni v številnih generacijah slovenskih in italijanskih demokratičnih domoljubov. Sedanje obetavno razumevanje in spoštovanje med Slovenci in Italijani stoji na njihovih mogočnih ramenih,« je poudaril Pahor.

Nenujno in tvegano

Najbolj izstopajoče skupno dejanje obeh predsednikov je bil obisk obeležij žrtvam fojb in štirim ustreljenim slovenskim in hrvaškim antifašistom v Bazovici 13. julija 2020 s podpisom sporazuma o vrnitvi Narodnega doma tržaškim Slovencem. »To dejanje ni bilo nujno. Bilo je celo tvegano, saj se je upiralo trdno usidranim predsodkom med obema nacionalnima skupnostma,« je opozoril prejšnji slovenski predsednik.

Ob Borutu Pahorju je častni doktor postal tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. FOTO: FB Borut Pahor

Ravnodušnost in ideološka zamejenost

Po njegovih besedah je večina Italijanov dolga leta hodila mimo spomenika štirim junakom, ne da bi jim naklonila dolžno pozornost, enako kot je hodila večina Slovencev mimo spomenika žrtvam fojb. »Ravnodušnost in ideološka zamejenost« je bila po prepričanju Boruta Pahorja še bolj osupljiva po objavi poročila slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije v letu 2000.

Pogum predsednikov utemeljen na resnici

Iz poročila je povzel, da je fašistična politika najtrajnejši učinek dosegla tako, da je Slovencem vcepila v zavest enačenje Italije s fašizmom in da so Italiji naklonjeni prebivalci Julijske krajine doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini zaradi vala nasilja in več 100 naglo izvršenih obsodb, žrtve katerih so bile povečini vržene v kraška brezna. Ugotovitvi po Pahorjevih besedah kažeta, da je bil pogum obeh predsednikov utemeljen na resnici.

Kar nas združuje, je močnejše

Mattarella ga je dopolnil, da nas sprava ne osvobaja dolžnosti spoznavanja in spominja preteklosti ter to povezal z razglasitvijo 10. februarja za dan spomina na eksodus Italijanov iz Istre in Dalmacije ter na žrtve fojb, obenem pa je treba spoštovati trpljenje drugih. Obisk v Bazovici je po njegovih besedah dokazal, da je to, kar nas danes združuje, močnejše od tistega, kar nas je nekoč razdvajalo. V odnosih med državama ni bilo malo nesporazumov, ki pa niso preprečili stalnega poglabljanja partnerstva.

Zahvala Mattarelle univerzi

Univerzi v Trstu se je Mattarella zahvalil, da je pristala na selitev svoje šole za prevajalce iz Narodnega doma in tako omogočila predajo stavbe slovenskim organizacijam. Rektor univerze Roberto di Lenarda je po navedbah STA poudaril, da mora imeti univerza dejavno vlogo pri širjenju kritičnega razmišljanja: »Želim si, da bi predsednika še naprej ostala razsvetljena voditelja naših držav in Evrope ter navdihovala nove generacije k spoznavanju, svobodi, demokraciji in človekovim pravicam.«

Koncept skupnega spomina ni enostaven

Sopobudnik podelitve priznanja, profesor Fabio Spitalieri, je izpostavil, da koncept skupnega spomina ni enostaven, saj to ni uradni spomin, sprejemljiv za vse, ki briše zgodovinsko resnico, še manj pa pomeni enačenje žrtev z rablji. Po njegovem dejanja Pahorja in Mattarelle učijo, da se ne sme prehitro soditi, temveč je treba k sodelovanju v splošno korist vključiti tudi tiste, ki ne razumejo takoj koristi določenih dejanj.

V preteklosti tudi že Tomizza

Slovesnost je sodila tudi v praznovanje stoletnice tržaške univerze in predstavlja slovesno zaobljubo glede njene usmeritve v prihodnjem stoletju. Drugi pobudnik, profesor Davide Rossi, pa je spomnil, da je častni doktorat že prejel tudi istrski pisatelj Fulvio Tomizza, ki je opisal trpljenje ljudi različnih narodnosti na tem območju po 2. svetovni vojni, in da je imel ključno vlogo pri okrepitvi sodelovanja med državama padec Berlinskega zidu, s čimer naj bi bilo povezano tudi novo odkrivanje množičnih grobišč na Balkanu.