Nataša Golob je raziskala prvega ljubljanskega škofa Sigismunda pl. Lamberga, s poudarkom na zadolžnici za knjige, izposojene 22. januarja 1478, in darilni listini, izstavljeni 16. marca 1484.

Petnajst let po prevzemu škofovskih insignij si je prvi ljubljanski škof Sigismund pl. Lamberg od kapitlja izposodil 56 knjižnih enot. Ko jih je šest let pozneje podaril, je v darilni listini navedek, da so knjige v veliki meri osebna last, iz njegovih študijskih let, tudi naročene pri kopistih.

V celoti je v listinah navedenih 56 knjižnih enot; to so smotrno izbrana dela, potrebna za opravljanje škofovskih nalog.

Zaradi posplošenih naslovov in pogosto odsotnih imen avtorjev je v središču prispevka identifikacija knjižnih enot ter presoja, ali drži trditev, da gre za povsem sodobne spise in razmislek o izrazih zgodnje humanistične misli.

Zgodovinski časopis 2022.

Študenti iz slovenskih dežel na univerzah v Padovi in Bologni v drugi polovici 16. stoletja

Lilijana Žnidaršič Golec je osvetlila študijske in osebne vezi članov »nemške nacije« iz slovenskih dežel na univerzah v Padovi in Bologni v drugi polovici 16. stoletja.

Sledi možem s slovenskega ozemlja, večinoma plemiškega rodu, ki so se od okrog let 1550 do 1600 vpisali v matrike dveh nemških nacij v Padovi in ene nemške nacije v Bologni ter se tako pridružili padovskim in/ali bolonjskim študentom prava (t. i. juristom) oziroma tamkajšnjim študentom artistične, medicinske in teološke fakultete (t. i. artistom).

Poleg njihove identitete in študijskih vezi razkriva predvsem njihove sorodstvene in prijateljske povezave. Slednje so pogosto temeljile na skupni (augsburški) veroizpovedi, bližini posesti ali bivanja ter kariernih motivih.

Dalmatinova Biblija. FOTO: Narodni muzej

Vojaška pokopališča iz prve svetovne vojne med Trento in Kranjsko Goro

Uroš Košir je predstavil vojaška pokopališča in grobove vojnih ujetnikov in vojakov iz prve svetovne vojne na območju med Trento in Kranjsko Goro.

Jelka Piškurič je napisala prispevek za razumevanje organizacije in delovanja Črne roke, na primeru Franca Fraklja.

Mirja Jarak je objavila prispevek Ranokrščansko slikarstvo i skulptura u Iliriku u doba sv. Jeronima.

Marko Medved je objavil prispevek Una sconosciuta cappella di S. Girolamo a Rijeka (Fiume) nel contesto della tesi liburnica sull'ubicazione di Stridone.

Lovorka Čoralić je objavila prispevek Vojnici iz Ljubljane u mletačkim prekomorskim kopnenim postrojbama u 18. stolječu.

Ferdinand Kühnel je objavil prispevek Memento Mori: Ethnisch-sprachliche Aspekte der (Süd-)Kärtner Erinnerungskultur.

Špela Bezjak piše o vlogi materialnih virov in sodobnih učnih pristopih k arheološkim virom v osnovnih in srednjih šolah.

V razdelku V spomin sta dva zapisa: o Milici Kacin Wohinz (Marta Verginella) in Jožetu Mlinariču (Boris Hajdinjak).

Bogoslovni vestnik 2022.

Bogoslovni vestnik o Juriju Dalmatinu, njegovi identiteti in družini

V Bogoslovnem vestniku, izdaja ga Teološka fakulteta v Ljubljani, je v 1. številki (2022), objavljenih šestnajst prispevkov:

Roman Globokar, Ranljivost človeka, družbe, narave in Boga (predavanje na Tomaževi proslavi 2022),

Bogdan Kolar, »Ni normalno, da na Teološki fakulteti predavajo tuji državljani«,

Boris Golec, Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589) in njegovi: identiteta in družina avtorja prvega popolnega prevoda Svetega pisma v slovenščino,

Tina Bratuša, Nova odkritja o Marijini romarski cerkvi na Sladki Gori,

Jaša Drnovšek, Škofjeloška bratovščina sv. Rešnjega telesa med utrjevanjem vere in skrbjo za onostranstvo,

Maria Carmela Palmisano, Trije starozavezni liki sprejemanja trpljenja (Job, Jeremija in Drugi Izaija) v luči Nove zaveze,

Alan Tedeško, Jezusov umik v molitev za novo vrnitev (v italijanščini),

Jean Greisch, »Jasnost drugačne vrste«: estetska fenomenalnost in fenomenalnost razodetja (v francoščini),

Marek Dobrzeniecki, Vera v Boga in afektivna stanja: odgovor svobodne volje na argument skritosti (v angleščini),

Vladislav Puzović, Proučevanje cerkvene zgodovine na Pravoslavni teološki fakulteti v Beogradu (v angleščini),

Janez Pirnat, Celostna ekologija ali ekologija in dobrobit?,

Antun Japundžić, Ekološka prizadevanja 'zelenega patriarha' (v angleščini),

Wlodzimierz Osadczy, Božja beseda na stičišču civilizacij: iskanje kulture in identitete na področju verskega življenja rimskih katoličanov v sodobni Ukrajini (v angleščini),

Ronald Kasowski, Joszef Kloch, Monika Przybysz, Medijska vzgoja pri formaciji duhovniških kandidatov v kontekstu novega Ratio Fundamentalis in poljskih semenišč (v angleščini),

Mateja Cvetek, Peter Pučnik, Robert Cvetek, Roman Globokar, Lestvica relacijske etike: psihometrično ovrednotenje slovenske različice (v angleščini),

Zoran Vaupot, Zaposlovanje laikov v Katoliški Cerkvi: primerjava teorije in prakse pri upravljanju s človeškimi viri (v angleščini).

Zgodovina za vse 2022.

V reviji Zgodovina za vse tudi o Hitlerjevi mladini kot sredstvu germanizacije

V reviji Zgodovina za vse, izdaja jo Zgodovinsko društvo Celje, je v številki 1 (2022) objavljenih sedem prispevkov.

Lisbeth Matzer pod naslovom »Pripadaš nam po svoji krvi« piše o Hitlerjevi mladini kot sredstvu germanizacije na Gorenjskem in na Spodnjem Štajerskem.

Prispevek temelji na raziskavah, ki jih je avtorica opravila v okviru doktorskega študija o čezmejnem novačenju mladih na Gorenjskem in Spodnjem Štajerskem med nemško okupacijo.

Predstavi ideološke temelje, primere ponemčevanja in prizadevanja Hitlerjeve mladine, ki so bile del hegemonizacijskih strategij za utrditev nacizma v Evropi.

Z namenom opominjanja lokalne mladine na njihovo »nemškost«, ne oziraje se na njihove individualne nacionalne in druge identitete, so voditelji Hitlerjeve mladine pojem »nemškega« še naprej precej nejasno razlagali s »krvjo«, »obnašanjem« ali obvladovanjem jezika.

Medtem ko so najvišji voditelji mladine trdno verjeli v svoje kolonizacijsko in izobraževalno poslanstvo, je bilo kljub prizadevanjem, ustrahovanju in privilegijem mlade z območja današnje Slovenije precej težje ideološko pritegniti in so se ti večinoma samo prilagodili (kot se je izkazalo, začasni) prevladi nacizma.

Zastave nemške mladine oktobra 1943 na igrišču na Glaziji v Celju. VIR: Zgodovina za vse

»Tako sem dobil jaz od njega komunistične bacile«

Katja Potočnik pod naslovom »Mi nesrečni skupaj zbrani in v norišnico odpeljani ...« piše o Deželni civilni bolnici in Kranjski deželni blaznici.

Filip Čuček je raziskal zadnja leta celjskega župana Josefa Neckermanna v graškem deželnem zboru (konec 80. in začetek 90. let 19. stoletja).

Damir Globočnik je prikazal ljubljanske občinske volitve leta 1911 in nesramne karikature, s katerimi so jih v nekaterih medijih sramotili.

Robert Devetak je osvetlil nameravan atentat na nadvojvodo Josipa Ferdinanda, epizodo kulturnega boja v Gorici leta 1912.

Mateja Ratej je pod naslovom »Tako sem dobil jaz od njega komunistične bacile« osvetlila koroškega fužinarja in komunista Ivana Di(e)tingerja (1883–1949), sodelavca Lovra Kuharja.

Jaša Drnovšek je pod naslovom »Če bi vsi vstali, bi bil polhn Rancerebar otruk!« objavil primer Filomene Permoser (1899–1968), izvajalke splavov iz Cerknice.