Bolečina v pesmi in molitvi
Bolečina v pesmi in molitvi
Tako v pesmih avtorica z besedami preslikava to, kar čuti v duši. Zato njene pesmi predstavljajo dialog z Bogom in s tem molitev, ki vabi k molitvi.
Hvalnica Njegovemu neizmernemu usmiljenju
»Hvala, da smem z vami deliti to, kar mi je podarjeno. Hvala Bogu, ki mi je naklonil dogodke življenja, v katerih so zorele te pesmi,« hvaležno pravi pesnica Nataša Ahčin. »Prepričana sem, da Bogu ni nič nemogoče. On lahko v nas vse dela novo, če mu to dovolimo. Zato so tudi preizkušnje v našem življenju smiselne in vodijo k vstajenju. Ali ni začetek kulture, umetnosti in vsega dobrega v slavljenju Boga? Upam, da so te pesmi hvalnica Njegovemu neizmernemu usmiljenju. Ko ga enkrat doživimo, ga ne moremo nikoli več pozabiti.«
Križani tolažba v bolezni
Ko je Natašo zagrnila temna noč bolezni in trpljenja, je zorela silneje. Bolečino je ubesedila v ranjeni stih in molitev.
V preizkušnjah življenja in še posebej, ko je bila »pribita « na križ bolniške postelje, je bila njena edina tolažba Križani. Smisel trpljenja je našla le v Trpečem, ki se mu je izročala kot Veronika (ki mu je podala potni prt) in Ga sprejemala kot Símon iz Cirene (ki je Jezusu pomagal nositi križ). Ta svoj odnos do Kristusa je izrazila v pesmi Križev pot z naslednjimi besedami: »Ti greš z menoj in jaz grem s Teboj, oba preko skupnega boja, Ti si moj Simon … in jaz Veronika Tvoja.« Prav ta njena trdna notranja povezanost z Gospodom je postala stalnica ali »rdeča nit« njenih pesmi in pogovorov z Gospodom.
Zbirki je dodana razprava izpod peresa misijonarja p. Martina Kmetca, ki omogoča globlje razumevanje Natašinih pesmi.
V tvoj plamen
Tam,
kjer ni več razlag,
ne dotikov,
ne dokazov,
ne opravičil,
tam bivaš Ti,
moja Ljubezen!
Noči, prečute
iz brezen srca,
vzdihujejo k Tebi …
Prosim,
dvigni me k sebi,
v ogenj vas Treh,
da tu
na zemeljskih tleh
vsa bitja zajamem
v Tvoj plamen!