Ob vse ostrejših svarilih pred rusko agresijo na Ukrajino in okrepljenih napetostih v Kijevu danes pričakujejo obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza. Dan kasneje odhaja še na obisk v Rusijo. Cilj obeh pogovorov je ugotoviti, kako zagotoviti mir v Evropi. Pred obiskom je omenil možnost okrepljene obrambne podpore Ukrajini ter pripravljenost na takojšnjo uvedbo sankcij proti Ruski federaciji (RF) v primeru napada. Do konca meseca naj bi v Kijev odpotoval tudi slovenski premier Janez Janša. 

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je medtem Rusijo in druge ključne članice OVSE pozval k nujnemu srečanju v naslednjih 48 urah glede  zaostrovanja napetosti. Opozoril je, da Rusija ignorira formalne prošnje Kijeva, naj pojasni kopičenje svojih sil na meji.

Rusija, ki je v zadnjih tednih na mejo z Ukrajino namestila več kot 100 tisoč svojih vojakov, še vedno zavrača kakršnekoli načrte o invaziji na sosednjo državo. ZDA medtem svarijo, da bi se napad lahko zgodil kadarkoli, morda že v tem tednu.

Več držav je že pozvalo k umiku svojih državljanov iz Ukrajine, tudi Slovenija. FOTO: Vatican media.

Ob stopnjevanju konflikta v Ukrajini objavljamo pogovor z Bojanom Pograjcem, državnim sekretarjem za vojaške, obrambne in zunanje zadeve v kabinetu predsednika vlade RS. V pogovoru za tednik Družina (5/2022) je ocenil, da je položaj skrajno resen, a da je za podporo ohranjanju in krepitvi dialoga ter za diplomacijo vedno pravi čas.  

Rožljanje z orožjem na vzhodu Evrope ne pojenja. Kako ocenjujete resnost položaja?

Živimo v času, ki ga mnogi ocenjujejo kot najbolj nevarno geopolitično krizo za eno generacijo. Varnostne razmere na vzhodu Ukrajine postajajo vedno bolj napete in negotove. Evropo poskušajo destabilizirati in je na robu nove vojne. Položaj je skrajno resen. Kopičenje sil in vojaških zmogljivosti pomeni grožnjo miru. 

Se pa ob tem zavedam, da pri ocenjevanju stopnje vojaške ali širše hibridne ogroženosti Ukrajine in baltskih držav ne smemo postati vojaški alarmisti, še manj panični. Ves trud moramo še naprej vlagati v iskanje rešitev za mirno sobivanje med sprtimi stranmi, če že sodelovanje ni mogoče. V mednarodnih odnosih analitiki in komentatorji radi iščejo točko, od koder naj ne bi bila več mogoča vrnitev v nekakšno izhodiščno stanje. Če ta res obstaja, menim, da je za podporo ohranjanju in krepitvi dialoga ter za diplomacijo vedno pravi čas. Tudi med vojno, zakaj vsaka vojna se mora enkrat končati. Družbeni nauk Cerkve je jasen: ko nastopi vojna, je to stečaj miru. Sveti očetje so v svojih poslanicah ob svetovnem dnevu miru večkrat zapisali, da je trajni mir vrednota in splošna dolžnost.

Družbeni nauk Cerkve je jasen: ko nastopi vojna, je to stečaj miru.

Kakšne so možnosti ukrajinske vojske v primeru neposrednega spopada z drugo najmočnejšo vojsko na svetu?

Nacionalna moč je opredeljena kot vsota vseh virov, ki so na voljo državi pri uresničevanju nacionalnih ciljev. Njeni instrumenti so diplomatski, informativni, vojaški in gospodarski. Nacionalna moč RF značilno presega ukrajinsko. Če primerjamo zgolj lestvico svetovnega indeksa ognjene moči brez jedrskega orožja za leto 2021, najdemo rusko vojsko na drugem mestu takoj za ameriško in pred kitajsko. Ukrajina na tej lestvici zaseda šele dvaindvajseto mesto. Velja spomniti, da je Ukrajina svoje jedrsko orožje predala RF, ob tem pa dobila pisno zagotovilo za svojo ozemeljsko celovitost. Je pa tudi res, da je v zadnjem času Ukrajina dobila zajetno zahodno pomoč v opremi, oborožitvi, predvsem protitankovski in protiletalski, ter denarju. Postavlja se vprašanje, koliko jim je je uspelo v tako kratkem času uvesti v operativno uporabo.

Bojan Pograjc: Svojo nacionalno moč pa moramo izrabljati preudarno in učinkovito. FOTO: Tatjana Splichal.

Kakšne scenarije ima na voljo RF?

Omenja se več scenarijev ruskega napada na Ukrajino: stopnjevanje hibridnih in kibernetskih napadov za destabilizacijo Ukrajine s ciljem rušitve ukrajinske vlade in njeno nadomestitev z vodstvom, ki bo pripravljeno ugoditi zahtevam RF; rusko priznanje samooklicanih republik Doneck in Lugansk, ki bi mu lahko sledila formalna napotitev ruske vojske na območje na zaprosilo tamkajšnjih oblasti; ruski napad na vzhodno in/ali južno Ukrajino s ciljem zavzetja območja z rusko govorečim prebivalstvom, ki jih ruska stran vidi kot pripadnike ruskega naroda, ter vzpostavitev kopenske povezave do anektiranega polotoka Krim; ruska invazija z vzhoda, juga in severa v polnem obsegu. Torej od tistega z omejenim do tistega z radikalnim ciljem. Za vsakega lahko z analitičnimi metodami številčno izrazimo verjetnost uspeha obrambe. A ne glede na izkaz kratkoročno, verjetno pa tudi dolgoročno, v konvencionalnem spopadu Ukrajini ne bi bilo lahko. EU za primer napada RF pripravlja zgolj omejevalne ukrepe. Nato pa po zagotovilu svojega generalnega sekretarja ne bo aktiviral 5. člena pogodbe s pošiljanjem vojaških enot na ozemlje Ukrajine, saj ni njegova članica. Enako naj bi ravnale tudi ZDA same.

O možnem prehodu s sedanje vojaške kampanje v vojno bo odločil predsednik RF na koncu sam.

Kaj lahko odvrne RF od vojaške intervencije v Ukrajini?

Resničnost je taka, da je RF že prisotna v Ukrajini. Prisvojila si je polotok Krim in nadzira dogajanje na vzhodu Ukrajine v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk. Število mrtvih v konfliktu po sedmih letih že presega trinajst, po nekaterih informacijah celo petnajst tisoč. Zastrašujoče je, da je aneksija Krima sploh prvo tako dejanje po drugi svetovni vojni, ki ga mednarodna skupnost sicer večinoma obsoja, a z ničimer ne ukrepa učinkovito. O možnem prehodu s sedanje vojaške kampanje, se pravi več različnih vojaških operacij, v vojno bo odločil predsednik RF na koncu sam, ne oziraje se na napovedi na podlagi različnih kazalnikov, ki jih v svojih analizah podajajo mislišča in pišejo, govorijo v svojih komentarjih politični, ekonomski in vojaški eksperti, ali na trenutke dramatizirajo novinarji v medijih.

RF leta 2008 napadla Gruzijo prav med poletnimi igrami v Pekingu.

Kakšne možnosti ima Zahod pri odvračanju od napada?

Za zdaj nič ne kaže, vsaj glede na javno objavljene obveščevalne informacije, da bi ga od tega lahko odvrnile kot palica gospodarske sankcije ali pa kot korenček pridobitev dovoljenja za odprtje plinovoda Severni tok 2 pod gladino Baltskega morja. RF naj bi imela šeststo milijard ameriških dolarjev finančnih rezerv. Nekateri navajajo kot vzrok (vsaj) za zamik vojaške intervencije celo zimske olimpijske igre v Pekingu, a pri tem pozabljajo, da je RF leta 2008 napadla Gruzijo prav med poletnimi igrami v Pekingu. Do neke mere bo morala k odvračanju pripomoči napoved razmestitev dodatnih Natovih kopenskih sil, letal in ladij v višji stopnji pripravljenosti na njegovih strateških smereh severovzhod, vzhod in jugovzhod. Bolj strateško gledano pa bo treba za odvračanje okrepiti enotnost in moč mednarodne skupnosti z usklajenim delovanjem njenih organizacij, tj. OVSE, EU, Nata in ZN. Trenutno imamo na eni strani ZDA, Veliko Britanijo z nekaterimi vzhodnimi članicami EU in Nata, ki vidijo nevarnost ruske invazije kot imanentno, na drugi strani pa več tistih, na čelu z Nemčijo in Francijo, ki to grožnjo vidijo zgolj kot veliko. RF je treba pozvati, naj se vzdrži stopnjevanja napetosti, zagotovi polno preglednost nad svojimi vojaškimi aktivnostmi ter se vrne k izvajanju sporazumov iz Minska.

Govorjenje RF o interesnih sferah pomeni vrtenje kolesa zgodovine za več kot trideset let nazaj.

Rusija zahteva ustavitev širjenja zveze Nato in umik enot iz vzhodnih članic. Je njena agresivnost le naravni odziv na poseganje v njeno »interesno območje« ali gre za Putinov projekt obnove »ruskega imperija«?

Za razumevanje odnosa predsednika Putina do Ukrajine je treba prebrati njegov julija lani javno objavljeni 5000-besedni esej z naslovom »O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev«. V njem izraža prezir do ukrajinske državnosti in svoje prepričanje o umetni naravi trenutne ločitve Ukrajine od Rusije, za kar krivi zahrbtne zunanje vplive. Trdi, da so Ukrajinci in Rusi »eno ljudstvo«, ter zaključi z izjavo: »Prepričan sem, da je resnična suverenost Ukrajine mogoča le v partnerstvu z Rusijo.«

Govorjenje RF o interesnih sferah pomeni vrtenje kolesa zgodovine za več kot trideset let nazaj, kar po nobeni presoji ne more predstavljati naravnega odziva. Gre za zanikanje obstoječe evropske varnostne arhitekture. Želja RF po vzpostavitvi novega varnostnega reda po njeni meri v Evropi je nesprejemljiva. Vse evropske države imajo pravico, da same določijo svojo varnostno ureditev. Ponovna vzpostavitev Sovjetske zveze, povrhu vsega še z vsem tamponskim ozemljem, se pravi ozemljem držav nekdanjega vzhodnega bloka, zaradi svobode, ki jo občutijo ljudje po padcu železne zavese, ni več uresničljiv projekt. Poljski predsednik vlade tako pravi, da se pred našimi očmi vrača ruski neoimperializem, zato se moramo na krepitev vojske RF in njene nerealne zahteve glede prihodnosti Nata jasno in odločno odzvati. Ruski imperij je doživel svoj vzpon in svoj propad. Rajne duše imperija se v RF lahko spominjajo, jo slavijo, ji postavljajo spomenike, a oživiti je na tem svetu ne morejo več.

Kakšno vlogo lahko odigra Slovenija v ukrajinski krizi in drugih geopolitičnih vprašanjih?

Mi smo tudi EU in Nato, potem ko je za vstop v prvo glasovalo 89 odstotkov volivcev, za vstop v drugega pa 66 odstotkov. S tem je bila večinoma opredeljena tudi naša vloga. S svojimi odločitvami in dejanji se moramo zdaj in v prihodnje truditi v političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih smislih, da bomo kredibilen partner. Svojo nacionalno moč pa moramo izrabljati preudarno in učinkovito za doseganje kar največjih učinkov pri obrambi svojih vrednot ter za razvoj lastne države, njene regije, evroatlantskega prostora in celotnega sveta za dobro ljudi. V eni povedi se sliši abstraktno, a kdor bo le pregledal v teh dneh predstavljeno posodobljeno strategijo slovenske zunanje politike, če je že ni prebral, mu bo izbira vlog popolnoma jasna. Je že tako, da se včasih kakšno kratkoročno gospodarsko odrekanje, načelnost in pogum skozi državniško držo obrestujejo kot množitelj izkupička, koristi na srednji, zagotovo pa na dolgi rok. 

Celoten pogovor je bil objavljen v tedniku Družina (5/2022).