Na današnjem srečanju s katoliškimi novinarji je dejal, da zlo spolnih zlorab mladoletnih in ranljivih ni nekaj novega, tudi v Cerkvi ne, nova pa je krepitev odločenosti cerkvenih voditeljev, da bi takšnim zlorabam naredili konec, pokazali na prikrivanje zlorab v cerkvi in odgovorne klicali k odgovornosti.

Za viden, stalen in preverljiv napredek

Papež Frančišek, je dejal Small, vabi vso Cerkev na vseh ravneh, naj nameni prednostno pozornost temu prizadevanju. Spomnil je na besede predsednika komisije, kardinala O'Malleyja, da v življenju in službi Cerkve ni nobenega drugega področja, ki bi bilo tako pomembno za duhovnike in škofe, kot je boj proti spolnim zlorabam v različnih oblikah. »Če Cerkev ni zmožna pokazati, da lahko zaščiti otroke, ne more pristno oznanjati evangelija,« je dejal Small. Napredek na tem področju po njegovih besedah mora biti viden, stalen in preverljiv, če želimo doseči zaupanje, da resnično prihaja do sprememb. »Posledice neuspeha na tem področju bi bile preprosto pretežke.«

Kot je dejal, je papež okrepil pomen in prepoznavnost prizadevanja za zaščito mladoletnih tudi s tem, da je papeški komisiji namenil pomembno, zlasti nadzorno vlogo. Ustanovljena je bila leta 2014, njena zasedba pa se je septembra letos že drugič spremenila – število članov se je z deset podvojilo na dvajset (od tega pet klerikov ter petnajst laikov in redovnic). Komisija spremlja izvajanje smernic, ki so jih leta 2011 morale pripraviti vse škofovske konference in redovne kongregacije, papež Frančišek pa je komisijo tudi prosil, naj v skladu z 2. členom motuproprija Vos estis lux mundi nadzira vzpostavljanje stalnih in prepoznavnih sistemov poročanja o spolnih zlorabah v krajevnih cerkvah. Poleg tega komisija vsako leto izda letno poročilo.

Kakor mlinsko kolo okoli vratu

V boju proti zlorabam so ozaveščanje, izobraževanje in terapije velikega pomena, a če se Cerkev in njene temeljne strukture ne zavedajo zla spolnih zlorab ter ne izkažejo odločenosti, da bi jih odpravili, potem bodo sadovi pičli. Število zlorab v Cerkvi je glede na celotno sliko v družbi majhno, a »teža tega izdajstva je večja zaradi vloge, ki naj bi jo imeli v življenju ljudi. Žrtve pogosto ne govorijo le o nasilju spolne zlorabe, pač pa tudi o uničenju občutka za to, kdo je Bog v njihovem življenju. To je v resnici kot mlinsko kolo okoli vratu.« Kot je dejal Small, se v Cerkvi kaže težnja k ohromljenosti, k strahu glede lastne zgodovine in ugleda, to pa pomeni blokado med cerkvenim vodstvom in tistimi, ki so doživeli zlorabo. Zato so potrebne strukturne spremembe v Cerkvi: ne le osebno ozaveščanje, pač pa tudi strukture in viri, ki kažejo našo raven zavezanosti.

Žrtve pogosto ne govorijo le o nasilju spolne zlorabe, pač pa tudi o uničenju občutka za to, kdo je Bog v njihovem življenju.

Andrew Small je poudaril pomen transparentnosti postopka za ugotavljanje spolnih zlorab, v katerem se upoštevajo pravice storilcev in žrtev, ter večjo dostopnost odločitev v takšnih postopkih, tako da tudi drugi lahko prepoznajo standarde in posledice za neupoštevanje standardov. Prav tako imajo veliko težo letna poročila škofovskih konferenc o delu na področju spolnih zlorab. Pri tem je dal za zgled največjo, italijansko škofovsko konferenco, ki šteje več kot dvesto škofij in za katero ni pričakoval, da ga bo pripravila v tako kratkem času, od maja do novembra. »Če bi vsi naredili to, kar so Italijani, potem bi glede razvidnosti in odgovornosti naredili velik korak naprej,« je dejal. Cerkev je dobra na področju organizacije in izvajanja dejavnosti in to svojo prednost bi morala izkoristiti tudi na področju zlorab.

"Če nekdo stori spolno zlorabo, si posledice pravzaprav sam naloži," razmišlja Andrew Small.

Z dobrimi preiskavami nad krive obtožbe

Na vprašanje, kako ob obtožbah zaščiti tiste, ki niso krivi, je Small dejal, da se obtožba spolne zlorabe hitro lahko prenese tudi na nedolžne. A statistika po njegovih besedah pravi, da je lažnih obtožb zelo malo. »Vemo, da je število klerikov, ki so odgovorni, zelo majhno, sveti oče o tem pogosto govori. Imamo težavo z razkorakom med percepcijo in resničnostjo. Moj odgovor na to so dobre smernice in postopki, v katerih tisti, ki je obtožen – kot denimo v primeru zdravnikov, računovodij ali učiteljev –, stopi na stran, tako da je mogoča dobra, pravočasna, odgovorna in merljiva preiskava.« Če se ugotovi napačno ravnanje, potreb morajo slediti posledice, če krivde ni ugotovljene, pa je v dialogu z ljudmi obravnavani osebi treba omogočiti vrnitev na položaj. Če nekdo stori spolno zlorabo, mu ukrepov ne vsili Cerkev, pač pa si je to pravzaprav sam naložil na svoja ramena, razmišlja Small.

Tajnik papeške komisije je povedal, da se je že pogovarjal z nekaterimi slovenskimi škofi – kot je dejal, se nekateri vprašanju zlorab veliko posvečajo – da pa ne more oceniti slovenskih razmer glede boja proti zlorabam. Pomembno merilo se mu zdi pogostnost srečevanja škofov z žrtvami in obstoj skupin žrtev. Na stavek, ki ga včasih sliši, češ, saj pri nas ni bilo tako slabo, odgovarja, da četudi je bilo le nekaj primerov, je to nekaj hudega, saj obstaja verjetnost, da so storilci prizadeli več življenj drugih.

Med svojim obiskom se bo Small srečal še s kontaktnimi osebami za žrtve zlorab v škofijah in predstavniki katehetov.