»In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice … Kajti iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo« (Jn 1, 14-16).



Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco nadaljeval s katehezo o sveti maši, ki je bila tokrat posvečena »slavi« in »glavni prošnji«. Vsako nedeljo, razen v adventnem in postnem času, ter ob cerkvenih praznikih med sveto mašo pojemo ali izgovarjamo slavo, je pojasnil papež. S to staro in častitljivo hvalnico Cerkev nadaljuje pesem angelov ob Jezusovem rojstvu in se vključuje v nebeško bogoslužje. Z njo slavi in prosi Boga Očeta ter Jagnje Božje, vključuje pa tudi vernike, zbrane v molitvi: . Ta pesem vključi tudi nas, ki smo zbrani v molitvi: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.«

Slavi sledi glavna mašna prošnja, s katero se izpostavi »značaj mašne slovesnosti«, ki se razlikuje glede na dan in čas v letu. S povabilom »molimo« duhovnik vernike povabi, naj se skupaj z njim v trenutku tišine zberejo in se zavejo, da stojijo pred Bogom, vsak v svojem srcu pa se lahko spomni svojih osebnih namenov, s katerimi se udeležuje maše.

Sveta tišina je pomemben del mašnega obreda, njena narava pa je odvisna od trenutka, ki ji je namenjen. »Pri skupnem kesanju in po povabilu k molitvi pomaga k zbranosti, po branju beril ali po pridigi je poziv h kratkemu premišljevanju o tistem, kar smo slišali; po obhajilu pa spodbuja notranje slavljenje in molitev«, je papež navedel pojasnila iz Rimskega misala. Pri glavni mašni prošnji duhovnik sprejme namene vsakega in v imenu vseh Bogu na glas izreče skupno molitev.

V Rimskem obredu so »molitve kratke in zgoščene, toda bogate s pomenom«, je pojasnil Frančišek. Zato nam lahko premišljevanje o teh besedilih zunaj bogoslužja pomaga, da se naučimo, kako se obračati k Bogu, za kaj naj ga prosimo in katere besede naj uporabimo: »Bogoslužje naj za vse nas postane resnična šola molitve.«

Vir: kath.net / Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine (O.N.)