V 3. številki Bogoslovnega vestnika, izdaja ga Teološka fakulteta v Ljubljani, za leto 2023, je objavljenih 17 prispevkov.

Jean Greisch pod naslovom »Kdo nas bo odrešil?« piše o soteriologiji kot hermenevtičnem problemu.

Šest avtorjev piše o komunitarizmu in konfucianizmu oziroma o Charlesu Tayloru in konfucijanskem konceptu jaza v primerjalni perspektivi.

Piotr Roszak je preučil pisanje Akvinskega o biti v Bogu in lastni naravi.

Marcin Godawa pod naslovom Človek, ki ga izreka Bog razmišlja o personalističnem jedru krščanske kontemplacije po Thomasu Mertonu.

Marcin Godawa pod naslovom Človek, ki ga izreka Bog razmišlja o personalističnem jedru krščanske kontemplacije po Thomasu Mertonu (1915–1968) ameriškem menihu trapistu, pisatelju, teologu, mistiku, pesniku, družbenem aktivistu in učenjak primerjalne religije. V obdobju 27 let je napisal več kot 50 knjig, večinoma o duhovnosti, socialni pravičnosti in tihem pacifizmu. VIR: www.thomasmertonnyc.org

Janusz Podzielny je predstavil pravico do zakonite obrambe po Januszu Nagarnyju (1950–2006).

Jacek Zjawin razmišlja o umiku pouka verouka iz poljskih šol kot priložnosti za »razšolano« katehezo.

Sara Jerebic je predstavila evalvacijo izobraževalnih in praktičnih delavnic na temo razvijanja pozitivnega starševstva Družine v centrifugi sodobnega časa.

Urška Mikolič in Mari Jože Osredkar pišeta o psiholoških in teoloških vidikih odnosa, v katerem so se znašli sorodniki dvoumno izgubljenega zapornika.

Pavel Fryvaldsky razmišlja o dialoškem značaju razuma in vere po Josephu Ratzingerju, Benediktu XVI.

Vid Žepič piše o kritiki pravnega pozitivizma papeža Benedikta XVI. s posebnim ozirom na vlogo tradicije v sodobnih pravnih sistemih.

Sonny Eli Zaluchu podaja teološki vpogled v digitalno religijo.

Željko Tanjič in Zoran Turza sta predstavila ekleziologijo papeža Frančiška skozi kritično analizo metafore Cerkve kot poliedra.

Srboljub Ubiparipović je raziskal liturgiološke perspektive odnosov med Anglikansko Cerkvijo in Srbsko pravoslavno Cerkvijo med 19. in 20. stoletjem.

Gregor Hlebš je osvetlil uresničenje suženjstva s strani džihadistov »islamske države« po konceptu sunitskega šeriata.

Mateja Centa Strahovnik piše o čustvih in vlogi telesa v kontekstu biblijskih zgodb.

Jaša Drnovšek piše o vplivu oberammergauskih pasijonskih iger na Pasijon Ksaverja Meška.

Julijana Visočnik je pod naslovom »Anketiranje« v prvi polovici 19. stoletja raziskala vprašalnice nadvojvode Janeza in njihov vpliv na škofa Avguština Gruberja ter Georga Götha.

Etika in religija v tehnološki (digitalni) dobi

V 4. številki Bogoslovnega vestnika, izdaja ga Teološka fakulteta v Ljubljani, za leto 2023, je objavljenih 20 prispevkov. Večina jih je namenjeni temi Etika in religija v tehnološki (digitalni) dobi.

Bojan Žalec je svoj prispevek naslovil Ali je umetna inteligenca inteligenca v pravem pomenu besede?. Vprašanje psihičnih značilnosti in generalnosti.

Jonas Miklavčič je šel po sledi ideala transparentnosti v digitalni dobi.

Vojko Strahovnik razmišlja o etičnih in teoloških izzivi velikih jezikovnih modelov.

Mateja Centa Strahovnik piše o identiteti in pogovornih sistemih umetne inteligence.

Roman Globokar podaja razpravo o dostojanstveni smrti.

Stjepan Štivić je prikazal nastanek in razvoj pojma kiborgizacija.

Borut Pohar piše o pomenu tehnologije in religije v kontekstu de Chardinove teistične evolucije.

Rok Gregorčič razpravlja o tehnološkem razvoju v luči Habermasove etike diskurza.

Mari Jože Osredkar piše o slovenski religiologiji v digitalni dobi.

Nik Trontelj razmišlja o vera kot odgovoru na osamljenost sodobnega človeka v luči osnovnega bogoslovja.

Urška Jeglič je šla po sledi širjenja salafizma na Balkanu s pomočjo digitalne tehnologije.

Ivan Platovnjak in Tone Svetelj sta pod naslovom Tehnologija kot eliksir nesmrtnosti raziskala obujeno filozofsko in duhovno uganko človeškega zapora.

David Kraner piše o osamljenosti in raztresenosti v mreži socialnih medijev.

Tadej Stegu razmišlja o lepoti in kerigmi v tehnološki dobi.

Janez Vodičar piše o avtoriteti na področju vzgoje in verovanja v digitalni dobi.

Iva Nežič Glavica je svoj prispevek naslovila »Pedagogika 3.0« ali oris edukacije v digitalni dobi.

Tomaž Erzar opozarja na pasti spletne pornografije in pasti raziskovanja pornografije.

Robert Petkovšek piše o izzivih za identiteto Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega v sodobnem evropskem prostoru.

Simon Malmenvall je šel po sledi ruske revolucije in slovenskega narodnega vprašanja skozi katoliški (akademski) pogled iz prve polovice 20. stoletja.

Snežana Brumec in Slavko Krajnc sta predstavila razumevanje simbolov Jakobove školjke in rumene puščice na Caminu v luči Luckmannove teorije simbolov ter izpovedi romarjev.