V 1. številki Bogoslovnega vestnika, izdaja ga Teološka fakulteta v Ljubljani, za leto 2024, je objavljenih 16 prispevkov. Uvodoma so objavili predavanje z letošnje Tomaževe proslave, v katerem je dr. Matjaž Ambrožič predstavil svetno in sveto zgodovino v razmišljanjih visokosrednjeveških teologov.

Zgodovina v razmišljanjih visokosrednjeveških teologov

Matjaž Ambrožič je predstavil svetno in sveto zgodovino v razmišljanjih visokosrednjeveških teologov (prispevek je predavanje z letošnje Tomaževe proslave). Razmerje med svetno in sveto zgodovino je kompleksno. V osnovi gre za poskus odgovoriti na vprašanje o odnosu med človeško zgodovino in zgo­dovino odrešenja. Oto iz Freisinga je zagovarjal idejo o prenosu rimskega cesarstva preko Bizantincev na Franke in po njih na nemške cesarje. Rupert iz Deutza je delovanje Presvete Trojice delil na tri dobe: od stvarjenja luči do padca prvega človeka; do trpljenja Jezusa Kristusa; od Kristusovega vstajenja pa do konca časov. Anzelm Havelberški je menil, da naj bi zgodovina od prvega do poslednjega Adama »napredovala« po sosledju različnih dob. Hugo od sv. Viktorja je delil univerzalno zgodovino v tri kraljestva: kraljestvo naravnega zakona (od stvarjenja); kra­ljestvo hebrejskega zakona (od Abrahama); kraljestvo milosti (od Kristusa). Joachim iz Fiore je zastopal idejo o razvijajoči se zgodovini, ki se od Božjega stvarjenja sveta preko Jezusa Kristusa in dobe Cerkve vzpenja k »tretji dobi« Sv. Duha. Tri dobe (stanja) sveta odgovarjajo osebam Presvete Trojice.

Enej Silvij Piccolomini in slovenski prostor

Jan Dominik Bogataj in Anja Božič sta v prispevku Enej Silvij Piccolomini in slovenski prostor šla po sledi novih virov za njegovo tržaško obdobje. Obravnavata zgodovinske vire, ki pričajo o tesnih stikih Eneja Silvija Piccolominija s slovenskim prostorom. Z njim se je dodobra seznanil že v vlogi tajnika cesarja Friderika III., nato kot tržaški škof v letih 1447–1450, odločilno pa je nanj vplival kot papež Pij II., ki je leta 1463 potrdil ustanovitev ljubljanske škofije. Osredinjata se predvsem na obdobje njegovega tržaškega delovanja in prinašata poglobljeno obravnavo nekaterih novih, doslej še neobjavljenih dokumentov (pisma, listine) iz tega obdobja. Slednji njegovo pastoralno delovanje na tem prostoru osvetljujejo podrobneje, prinašajo pa tudi nekaj novih spoznanj, pomembnih za širše slovensko zgodovinopisje.

Monald Koprski – prvi učeni pravnik na današnjem slovenskem ozemlju

Vid Žepič je raziskal Monalda Koprskega in zastavno pogodbo v delu Summa de iure canonico. Monalda Koprskega (Monaldus Iustinopolitanus, ok. 1208–ok. 1285) štejejo za prvega učenega pravnika, ki je deloval na današnjem slovenskem ozemlju. V delu Summa de iure canonico, ki ga uvrščajo med t. i. spovedniške sume (summae confessorum), se ni ukvarjal le s kanonskopravnimi, temveč tudi in predvsem s civilnopravnimi vprašanji. Po orisu nastanka, zvrsti in pomena omenjenega dela se je avtor vzorčno posvetil Monaldovi obravnavi zastavne pogodbe (pignus). Ta institut je bil zaradi nadgradnje rimskopravnih temeljev v kanonistični literaturi deležen precejšnje pozornosti. V luči svetopisemske prepovedi oderuštva velja izpostaviti prepoved antihreze, to je dogovora, po katerem si sme zastavni upnik prilaščati donose zastavljene stvari, ne da bi njihovo vrednost odšteval od vrednosti glavnice. Čeprav Monaldovo delo resda ni prineslo bistvenih vsebinskih novosti, je bilo zaradi abecedne razporeditve pojmov ter posrečene kompilacije starejših in sodobnih pravnih virov dostopnejše in uporabnejše za spovednike, ki za poglabljanje v obsežne in logično sistematizirane pravne traktate niso imeli niti časa niti znanja.

Sv. Trojica v Halozah na razglednici, pred 1918. Upodobljena je cerkev Sv. Trojice iz 17. stol., ki leži v vasi Gorca nad Podlehnikom. Cerkev je bila z veznim hodnikom povezana z bližnjim minoritskim samostanom. Tako je bilo do leta 1945, ko so vezni hodnik porušili, zato danes stojita stavbi ločeno. VIR: Kamra

Župnija Sv. Trojice v Halozah v obdobju druge svetovne vojne

Špela Chomicki, Renato Podbersič in Darko Friš v prispevku z naslovom »Vse, kar je lahko nemštvu na poti, mora izginiti – tudi duhovniki« obravnavajo župnijo Sv. Trojice v Halozah v obdobju nemške okupacije v letih 1941–1945. Prispevek poleg zbrane literature in arhivskih virov temelji na zapisih popolnoma ohranjenega drugega dela župnijske kronike. Ta je – ob kritični obravnavi – služila kot najpomembnejši vir študije dogajanja na manjšem zaokroženem območju med drugo svetovno vojno. Obravnavajo nemški okupacijski sistem, ki je bil vpeljan takoj po okupaciji aprila 1941, raznarodovalni ukrepi pa so iz mest segali globoko na slovensko podeželje. Posebna pozornost so namenili prisilnim izselitvam duhovnikov v prvem letu okupacije in delovanju župnije v medvojnem obdobju.

Cerkev sv. Trojice na Gorci pri Podlehniku v Halozah. VIR: Ivo Žajdela

Priložnosti in pasti umetne inteligence v pastorali

Branko Klun piše o problemih religioznega izkustva v digitalno transformiranem svetu (eksistencialno fenomenološki pristop), Andrej Šegula o priložnostih in pasteh umetne inteligence v pastorali, Nataša Vrbnjak pa o relacijski travmi pri posvojenih otrocih in njenih posledicah. Blaž Otrin je predstavil knjigo Bogdana Kolarja Socialna dejavnost Katoliške cerkve v ljubljanski (nad)škofiji od konca 18. stoletja do druge svetovne vojne, Jože Krašovec pa je objavil poročilo o slovesni predstavitvi novega prevoda Svetega pisma, ki je bila v Atriju ZRC SAZU 12. marca 2024.

Začetki krščanstva v starodavni rimski provinci

Osem prispevkov je objavljenih v angleškem jeziku: »Biti« ali »imeti« v potrošniški realnosti postmoderne družbe (Józef Stala), Transgeneracijski učinki sodelovanja Cerkve v komunistično-socialističnem režimu (Mate Joob), Apostolska uganka: Illyricum Sacrum in začetki krščanstva v starodavni rimski provinci (Pap Levente), Ordinacija duhovnikov in cerkveno pravo: kratek pregled ordinacijskega prava čeških škofij v srednjem veku (Pavel Krafl), Odnos dominikancev do liturgičnega praznovanja brezmadežnega spočetja Device Marije (13. –16. stoletje) (Boguslaw Kochaniewicz), Delo od doma: spoznanja iz Pravila svetega Benedikta (Emil Salim), Spodbujanje duševnega zdravja z interdisciplinarnim sodelovanjem družinske pedagogike in družinske terapije v študijskem programu z vidika doživljanja študentov (Sara Jerebic in Jasminka Zloković), Uporaba psihoterapevtskih intervencij v pastoralni praksi: možnosti in razmisleki (Damijan Ganc in Drago Jerebic).