Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Bogdan Poljanšek: Alkohol je velika prevara

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 03. 03. 2022 / 00:45
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 03.03.2022 / 06:49
Ustavi predvajanje Nalaganje
Bogdan Poljanšek: Alkohol je velika prevara
Bogdan Poljanšek. FOTO: Ivo Žajdela

Bogdan Poljanšek: Alkohol je velika prevara

Z Bogdanom sem se srečal v hiši v Luciji pri Portorožu, kjer poteka socialnovarstveni program Vrtnica, v okviru zavoda Karitas Samarijan.

Program je namenjen osebam, ki imajo težave zaradi zasvojenosti z alkoholom in ne uspejo kontrolirati uživanja alkohola sami. Tu je že devet mesecev, program pa traja osemnajst mesecev.

Zaveda se, da je s svojim načinom življenja zelo prizadel najbližje

Meni, da je v program Vrtnica ni prišel kar tako, ampak po Božji volji. Prepričan je, da je to njegov največji korak v življenju, zato od njega tudi pričakuje veliko. No, »veliko« v smislu, da bo v sebi premagal zlo, ki se imenuje odvisnost od alkohola in vse to, kar to pomeni. Pomeni pa zelo veliko: uničevanje samega sebe in svojih najbližjih. Že zdaj se močno zaveda, da je s svojim načinom življenja zelo prizadel najbližje, ženo in otroka.

Bogdan Poljanšek ima za seboj težko življenje zaradi alkohola. Zdaj je v Karitasinem programu Vrtnica.

Z 18. leti se je zaposlil, vendar srečal tudi z alkoholom

Bogdan Poljanšek se je rodil leta 1965 v Kranju, v delavski družini. Oče in več sorodnikov je bilo alkoholikov. Mama se je kmalu ločila, vendar je bila do njega in sestre nasilna. Kmalu je spoznala novega partnerja, zidarja, ki je bil do Bogdana dober, vendar je bil tudi on alkoholik. Mama mu je dala pogoj ali oni ali alkohol, odločil se je za alkohol in nekaj let kasneje za posledicami alkohola umrl. Živeli so v najemniškem stanovanju in njegov lastnik je bil tudi alkoholik, zraven pa še nasilen, hotel je posiliti mamo. Dobili so socialno stanovanje v Stražišču, vendar je nato mamo povozil pijani motorist in postala je invalidka. V Škofji Loki se je izučil za mehanika. Z 18. leti se je zaposlil, vendar srečal tudi z alkoholom. Toda hitro je moral v vojsko, kjer pa so veliko pili. Nato je vozil špedicijo, leta 1987 spoznal bodočo ženo in dobil hčerko. Okoli leta 1995 je bil že odvisnik.

Leta so tekla, toda rasla je tudi odvisnost od alkohola

Ker je bil veliko zdoma, je žena zahtevala, da menja službo. Zaposlil se je v tovarni v Kranju, tam pa se je veliko pilo. Postal je vodja izmene in bil dvajset let tam zaposlen, družinsko življenje je bilo normalno. Leta so tekla, toda rasla je tudi odvisnost od alkohola. Danes ugotavlja, da so bila tista leta samo navidezno srečna, saj je bil alkohol njegov redni spremljevalec. Leta 2014 se je žena naveličala njegovega odnosa do alkohola, spoznala je drugega in se ločila.

S programom Vrtnica je Karitas začela leta 2006 v Truškah.

Po ločitvi je doživel več živčnih zlomov, ob tem pa se vdajal pijači. Ker je to vodilo v brezizhodni položaj, se je z otroki in sorodniki dogovoril, da gre na zdravljenje v Begunje. Po vrnitvi je poleg redne službe odprl še dva lokala, ki ju je vodil. Toda finančno ni dobro posloval, ob tem pa je doživel še udarec, ker so ga ogoljufali za 20.000 evrov. Zaradi tega je moral v osebni stečaj. Bil je obupan in leta 2019 je poskušal narediti samomor.

Ima voljo in verjame v boljšo prihodnost, brez odvisnosti

Ker je ostal brez vsega, ga je socialni delavec napotil v društvo Vezi, da bi si pozdravil živce. Odšel je na terapijo na Kras, ker pa je moral plačevati 800 evrov, je program moral zapustiti. Eno leto je v Izoli vozil taksi, vendar zaradi pandemije ni bilo zaslužka. Začel je piti in po šestih letih ga je alkohol spet premagal. Odšel je na zdravljenje v Idrijo. Tam mu je nekdo omenil, da obstaja še ena ustanova za zdravljenje, imenuje se Vrtnica, vendar samo, če ima voljo in v to verjame. Zdaj je v programu Vrtnica (Truške in Lucija) že devet mesecev. In ima voljo in verjame v boljšo prihodnost, brez odvisnosti ter vsega zla, ki ga to povzroča.

Leta 2021 je postalo sedež druge faze programa Vrtnica, ta ima tri faze, zapuščeno župnišče v Luciji. FOTO: Ivo Žajdela

Če si sam sebi nisi pripravljen pomagati, ti tudi Bog ne more

»Ne zavedaš se, da je alkohol največje zlo,« mi je pripovedoval. Meni, da tega, kar se mu je v življenju dogajalo, ne more pozabiti oziroma si ne sme dopovedovati, da je vse to pozabljeno. Če želiš spremeniti življenje, začeti novo življenje, moraš to hudo preteklost pustiti za seboj. Pove, da je v programu, kjer je zdaj, težko. Toda težko je toliko, kolikor si tako narediš ali ne narediš, doda. Meni, da so alkoholiki sicer pridni, ena od glavnih težav pa je, da kršijo pravila. Prav zato imajo v tem programu precej pravil, saj je to potrebno, da se jih navadijo držati. Zdaj skozi program spoznava samega sebe, kar seveda ni lahko. Toda moraš iti v svojo notranjost, dodaja. »Moraš poiskati samega sebe.« Navaditi se mora pomagati tudi sebi, ne le drugim. Če si sam sebi nisi pripravljen pomagati, ti tudi Bog ne more, je trdno prepričan. Prepričan je tudi, da pri tem mora najti in imeti neko oporo, naj je to Bog, angel varuh, nekdo v nebesih, mama ...

Bogdan Poljanšek. FOTO: Ivo Žajdela

Želi si ustvariti normalno in kakovostno življenje

Kaj si obeta od zdravljenja od odvisnosti, ga vprašam. Kot enega od rezultatov sedanjega zdravljenja od sebe pričakuje, da se bo spravil s seboj, oprostil vsem, ki jih je prizadel, otrokoma, nekdanji ženi, mami ... Želi si ustvariti normalno in kakovostno življenje. Varovati se želi pred skušnjavami, seveda v prvi vrsti pred alkoholom. Želi si sodelovati z ljudmi. Doda, da si želi osvojiti obraz sonca, obraz pozitivizma. Kaj bi svetovali drugim ljudem? Naj razmišljajo o sebi, naj delajo na sebi. Posledično bodo to čutili tudi drugi. Če ne ceniš sebe, te tudi drugi ne bodo.

Program Vrtnica, ki ga končajo na sedežu v Bertokih, traja 18 mesecev.

Vprašam ga, kaj je zanj alkohol oziroma odvisnost. Jasno odgovori, da je alkohol velika prevara. Je počasni ubijalec oseb in družbe. Za ta portret je pristal zato, da bi ljudje videli, kakšno zlo je alkohol. Zato je prosil oba otroka, če lahko tudi onadva sodelujeta pri »zdravljenju« odnosov na ta način, da vsak posebej zapiše, kako sta onadva doživljala svoje življenje ob očetu alkoholiku. Preko njiju je prosil tudi njuno mamo, svojo nekdanjo ženo. Prepričan je, da bo to tudi del terapije, zdravljenja za njih in za vse člane nekdanje družine.

Marjan Drčar, terapevt v programu Vrtnica v Truškah in Luciji. FOTO: Ivo Žajdela

Marjan Drčar, terapevt v programu Vrtnica

Marjan Drčar, Bogdanov terapevt, je povedal, da se je Bogdan v program Vrtnica vključil pred devetimi meseci. »Njegovo življenjsko zgodbo je najprej zaznamoval vzpon: ustvaril si je družino in se izkazal na različnih področjih. Potem se je vse zrušilo; ostal je brez vsega in se začel zatekati po pomoč v alkohol. Ob vstopu v naš program se je nadejal, da bo pri nas našel varno okolje in podporo pri vzdrževanju abstinence, abstinenco pa je pojmoval kot odpoved pitju alkohola. Že kmalu je spoznal, da to ni dovolj, temveč da mora kot pri vsaki pristni askezi odriniti globlje in se soočiti z vzroki, ki so ga privedli v prekomerno pitje in v odvisnost. V teh mesecih je poprijel za vsako delo, zlasti v vrtu.

Trenutno je v programu Vrtnica na postajah Bertoki, Truške, Lucija 14 oseb.

Ob podpori skupnosti in pomoči izkušenejših uporabnikov in terapevtov se začenja soočati s svojimi občutji nesprejetosti ter pomanjkanja ljubezni v otroštvu, kar mu pomaga pri spreminjanju zgrešenih vzorcev mišljenja in ravnanja. Znova odkrita in poglobljena vera v Boga mu pomaga, da zmore sprejeti samega sebe ter odkriti smisel prehojene poti.«

Članek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (9/2022).


Kupi v trgovini

Novo
Konec krščanske civilizacije
Filozofija in esejistika
22,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh