Omejevanje pluralnosti

V uvodniku se urednik priloge Bogomir Štefanič sprašuje, ali lahko novi zakon ovira Slovenskemu času dostop do javne podpore, hkrati pa dodaja: »Slovenski čas z Družino ne stoji (ali pade) zaradi državnih subvencij, temveč zaradi bralske naklonjenosti, pa vendar se zastavlja vprašanje: Ali bi smeli v tej zgodbi o omejevanju 'neprave' pluralnosti videti tudi vzporednice z veliko bolj razvpito zgodbo o javnem financiranju vseh javnoveljavnih programov vseh, torej državnih in zasebnih osnovnih šol (več o njej v prispevku Jerneja Letnarja Černiča na 2. strani)?«

Slovenci po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu smo se pogovarjali z mons. Janezom Pucljem, ki v marsičem pooseblja pastoralno skrb za Slovence v izseljenstvu. Med njimi je že od leta 1981, ko je odšel v nemški Oberhausen, in jim ostaja zvest v številnih vlogah: kot župnik (od leta 2009 župnije München, prej v drugih krajih Nemčije in Bruslju), kot predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov, diakonov in pastoralnih sodelavcev v Evropi, kot koordinator za pastoralo Slovencev po svetu pri Slovenski škofovski konferenci, kot govorec za slovensko pastoralo pri Nemški škofovski konferenci, kot glavni urednik izseljenske revije Naša luč … Mons. Janez Pucelj, doma iz Goriče vasi pri Ribnici, je februarja letos obhajal 70-letnico življenja.

Prekmurje 100 let združeno s slovenskim ozemljem

Kako urejati in kdo v resnici »urednikuje« na spletu, razkriva Peter Lah, Ivo Žajdela na dveh straneh predstavlja slovenske katoliške duhovnike, ki so med najbolj zaslužnimi za združitev Prekmurja s Slovenijo, saj so ljudi vzgajali v slovenstvu. Pogovarjal pa se je tudi z dobrim poznavalcem zgodovine Prekmurja, zgodovinarjem dr. Andrejem Hozjanom z mariborske Filozofske fakultete, ki preučuje široko paleto zgodovinskih tem na spodnjem Štajerskem in drugod na naših tleh od konca srednjega veka. Je tudi dober.

Kulturno s slikarko, pisateljem, jezikom in misleci

Jasmina Rihar je pripravila pogovor z mednarodno priznano slikarko in vizualno umetnico Diane Samuels. S svojimi deli je sodelovala na razstavah v muzejih likovne umetnosti v ZDA in Evropi. Leta 1998 je v nekdanjem nacističnem taborišču smrti Grafeneck izvedla spravni projekt Abecedni vrt. Diane pri svojem delu uporablja besede drugih ljudi in svojo pisavo. Iz različnih besedil torej ustvari vizualno umetnino. Do danes je v likovno podobo »prepisala« dela, kot so Homerjeva Odiseja, Ovidove Metamorfoze, knjigo Otroci polnoči Salmana Rushdieja, Melvillovega Mobyja Dicka, Šeherezado in druga. Diane je tudi soustanoviteljica organizacije City of Asylum Pittsburgh, ki daje zatočišče preganjanim pisateljem. Med nedavnim srečanjem mreže ICORN v Rotterdamu sva sedli za kratek pogovor o njenem delu.

Janez Dular ob kulturnopolitični posvet o slovenski jezikovni samozavesti razmišlja o našem odnosu do jezika, Jože Horvat pa o delu in življenju Zorka Simčiča. Janez Juhant razglablja o novem snovanju filozofskih, teoloških (in drugih) temeljev krščansko-muslimanskega dialoga, Drago Nemec pa se je lotil teme uničevanja tropskih deževnih gozdov – globalnega okoljskega problema, ki mu bo pozornost posvetila tudi oktobrska sinoda o Amazoniji.

Objavljamo pa tudi odlomek iz knjige Veliko partnerstvo judovskega misleca Jonathana Sacksa.

Kot vidite, ostaja Slovenski čas poln tematskih člankov, analiz, mnenjskih vsebin, kritične refleksije umetnosti in kulture tudi poleti.

Vabljeni k branju!