Papež Frančišek je ob opoldanski molitvi Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra v nedeljo, 4. avgusta, razložil priliko o neumnem bogatašu in oznanil, da je napisal pismo duhovnikom.

Po molitvi in blagoslovu je sveti oče izrazil duhovno bližino žrtvam nasilja v Teksasu, Kaliforniji in Ohiu in skupaj z verniki zmolil zanje zdravamarijo. Povedal je tudi, da je ob 160. obletnici smrti arškega župnika duhovnikom po svetu poslal pismo, v katerem jih spodbuja k zvestobi poslanstvu, h kateremu jih je poklical Gospod.

V evangeliju je Jezusa nekdo iz množice prosil, naj mu razreši vprašanje glede družinske dediščine. Jezus pa opozori, naj ne bo pohlepen in pove priliko o neumnem bogatašu, ki je menil, da je srečen, ker je imel dobro letino in se počuti varnega, ker ima veliko materialnih dobrin. »Pripoved pride do živega takrat, ko se pojavi nasprotje med tem, kar bogataš načrtuje zase in tem, kar mu predoči Bog,« je dejal papež, ki je vsem zbranim predlagal, naj preberejo odlomek.

»Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?«

Bog je namreč neumnemu bogatašu rekel: »Neumnež! To noč bodo terjali tvojo dušo od tebe, in kar si pripravil, čigavo bo?« Bogataš postavi pred svojo dušo veliko nakopičenih dobrin, veliko lepih let, ki jih bodo te dobrine zagotovile, ter mirnost in nepotešeno blagostanje. Toda Bogu mu namesto »veliko let« nakaže, da bo še isto noč umrl in ne bo užival življenja, temveč ga bo vrnil Bogu. Velikokrat se ljudje kregajo zaradi dediščine, saj zahtevajo, kar jim »pripada«, je opozoril sveti oče. V tem nasprotju je namreč opravičljiv naziv »neumnež«, saj misli na stvari, za katere verjame, da so konkretne, a so le fantazija, ki ga je Bog dal temu človeku. Ta je neumen zato, ker je v praksi zanikal Boga, ni namreč napravil obračuna z Njim.

»Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.«

Jezus pa svojo priliko konča z besedami: »Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« To je opomin, ki razkriva obzorje, proti kateremu smo vsi mi poklicani gledati. Materialne dobrine so potrebne kot sredstvo za pošteno življenje in za podelitev s tistimi, ki nimajo dovolj. Jezus v evangeliju vabi, naj premislimo o svojem bogastvu. Materialno bogastvo namreč lahko srce vklene v verige in ga odvrne od resničnega zaklada, ki je v nebesih. Na to nas spomni sv. Pavel v berilu, ko pravi: »Iščite to, kar je zgoraj… Mislite na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji« (Kol 3,1-2).

Pohlep povzroča še hujšo lakoto, samo ljubezen pa nasiti srce

Papež je opozoril na vrednote, ki jih moramo iskati, namesto kopičenja bogastva, to so: pravičnost, solidarnost, gostoljubnost, bratstvo, mir, vse tisto, kar tvori resnično dostojanstvo človeka. Tako smo usmerjeni k uresničenemu življenju, po evangeljskem stilu, ki je, ljubiti Boga z vsem svojim bitjem in ljubiti bližnjega, kot ga je ljubil Jezus, torej v služenju in podaritvi samega sebe. Pohlep pa je sveti oče opisal kot dobre bonbone, ki jih hočemo še več. Pohlep ne nasiti srca, ampak povzroči še večjo lakoto. Pretirani iskanje po materialnih dobrinah in bogastvu je vir nemira, sovraštva, goljufanja in vojn. Medtem ko je ljubezen, kot je zapisana v evangeliju, vir resnične sreče.

Ob koncu se je papež Frančišek ozrl k Devici Mariji in jo prosil, naj nam pomaga, da se ne bomo pustili zapeljati gotovostim, ki minejo, temveč da bomo vsak dan verodostojni pričevalci večnih vrednot evangelija.