Foto: shutterstock

Zakaj je za kristjana pomembno, da bolje spozna judovstvo?
Prvo: Nova zaveza je judovska knjiga. Jezus je bil Jud, prav tako njegova mati, njegov krušni oče Jožef, dvanajst apostolov. Prvi kristjani so bili vsi Judje. Na začetku je bila to judovska zgodba, šele pozneje so se pridružili drugi narodi. Poznanje judovstva nam lahko pomaga, da bolje razumemo svojo lastno vero.

Kakšen naj bo pravzaprav odnos katoličanov do judovske vere? Drugačen kot do drugih ver?
Z Judi imamo veliko skupnega: vso Staro zavezo, ki je pravo bogastvo, sveto besedilo. Tu v Jeruzalemu imamo poseben privilegij, da lahko z ljudmi iz sinagoge skupaj preučujemo odlomke iz Tore, iz Stare zaveze. Tega ne bi mogli početi z verniki nobene druge vere, ki z nami ne delijo te knjige. Seveda se krščanska in judovska interpretacija Svetega pisma razlikujeta. A knjiga je ista, zato je odnos med nami nekaj posebnega in skupno branje zelo globoka izkušnja.

V čem se judovska interpretacija najbolj razlikuje od naše?
V marsičem nam je podobna, zlasti glede moralnega vidika. Ko pa govorimo o Mesiji, o Kristusu, si stvari seveda razlagamo različno. Kadar beremo skupaj, vedno vzamemo en odlomek iz Tore, skupaj z judovsko razlago, nato pa še en odlomek iz Nove zaveze. Jasno je, da evangelija Jud ne razume prav dobro. Govori o temah, ki so njegovemu svetu tuje. Drug drugemu poskušamo pojasniti, kako si ta besedila razlagamo.

Kdaj se je spremenil odnos Cerkve do Judov? Dolga leta je bil zaznamovan z nezaupanjem.
V krščanski tradiciji je veliko besedil, ki Jude predstavljajo v dokaj slabi luči. Vrh te negativne »kampanje« pa je bilo to, kar se je zgodilo med drugo svetovno vojno. Holokavst seveda ni bil krščansko dejanje, ampak pogansko; izviral je v protijudovskem in ne v protisemitskem prepričanju. Nekatere skupine kristjanov so začele zavračati tovrsten odnos do Judov že pred drugim vatikanskim cerkvenim zborom, zlasti v Franciji. Tudi nekateri Judi so poskušali doseči spremembo. Francoski zgodovinar Jules Isaac je na primer šel prosit papeža, da bi Cerkev začela drugače govoriti o Judih. Svetega papeža Janeza XXIII. je to vprašanje tako težilo, da je celo uvedel nekaj sprememb v liturgijo velikega petka, ki je bila zelo usmerjena proti Judom. Drugi vatikanski cerkveni zbor je bil naslednji zelo pomemben korak. Četrto poglavje dokumenta Nostra Aetate je pozitivno opredelilo naš odnos do Judov. To je bilo prvič, da smo iz Vatikana dobili besedilo, ki je pozitivno osvetljevalo pomen judovskega naroda in njegovo vlogo v zgodovini. Mislim, da je bil to začetek novega razmerja med nami.

Evangelist Janez pravi, da odrešenje prihaja od Judov. Kaj to pravzaprav pomeni?
Jezus je bil Jud. Jezus in z njim vse razodetje izhaja iz judovstva. Če je Jezus odrešenik, torej odrešenje prihaja od Judov. Judje so tudi nosilci razodetja, vsa Stara zaveza temelji na judovskih zgodbah. Več stoletij je bilo videti, kot da Bog daje obljube le Judom. Šele ko je prišel Mesija, so se obljube razširile tudi na druge narode.

Kako razumeti, da si Bog posebej izbere neko ljudstvo?
Bog vedno izbere nekoga, zato da bi nagovoril tudi druge. Danes izbira tiste, ki so krščeni. Sv. Pavel pravi, da nas je Bog izbral za svoje priče. Na začetku je Bog izbral Abrahama, enega človeka, da bi z njim začel zgodovino odrešenja v svetu. V svet je vstopil preko tega moškega in njegovih otrok. Judje so sinovi in hčere Abrahama, Izaka in Jakoba, so nosilci božjih obljub. Bog je hotel imeti en narod, ki bi bil priča njegovega delovanja v svetu. To ne pomeni, da drugih nima rad. Bog vedno deluje v konkretnem življenju. Namesto teoretskih razprav o tem, kdo je on in kdo smo mi, nam to raje pokaže prek zgodovine. Judovska zgodovina je kot ogledalo. Ko beremo Staro zavezo, vidimo sami sebe v judovskem ljudstvu, ki sprejema, zavrača, greši, se spreobrača.

Kaj vse je krščanstvo podedovalo od judovstva?
Veliko stvari. Najprej Sveto pismo in način, kako ga razumeti. Danes odkrivamo, da je judovska razlaga Svetega pisma zelo zanimiva. Judje dobro poznajo Boga, v spoznavanju Boga imajo veliko izkušenj, pri tem so jim bili v veliko pomoč preroki in Tora. Od njih smo dobili deset zapovedi. Judje so priče tega, kdo Bog je in kako deluje v svetu. Kljub vsem težavam, s katerimi so se v zgodovini spopadali, njihov obstoj priča o tem, da je Bog zvest tistim, ki jih ljubi.

Pogovarjala se je Katarina Ropret.

Celoten pogovor si lahko preberete v novi številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Judovske korenine krščanstva.