Joseph Ratzinger, ki ga danes bolje poznamo kot papeža Benedikta XVI., je na današnji dan pred petdesetimi leti, torej 24. junija 1959, prvič predaval na bonnski univerzi kot fundamentalni teolog. Naslov predavanja je bil 'Bog vere in Bog filozofov'. Ratzinger je do leta 1963 poučeval v Bonnu, nato pa je kot predavatelj dogmatike odšel na univerzo v Münster.

Kot je zapisal Ratzingerjev drugi naslednik, profesor fundamentalne teologije jezuit Hans Waldenfels, razmišljanja takrat 32-letnega teologa po petdesetih letih niso izgubila veljave. Joseph Ratzinger se je v svojem prvem predavanju dotaknil teme, ki se še danes kot rdeča nit vleče skozi celotno teološko ustvarjanje sedanjega papeža. Gre za odnose med krščansko vero in filozofskim Božjim naukom.

Waldenfels ugotavlja, da to nit lahko spremljamo skozi delo 'Uvod v krščanstvo', skozi predavanje na pariški Sorbonni izpred desetih let z naslovom 'Krščanstvo – resnična vera?' pa vse do razprave z Jürgenom Habermasom leta 2004 in 'Regensburškega predavanja' iz leta 2006.

Vprašanje odnosa med filozofskim in teološkim Božjim naukom za Josepha Ratzingerja še danes predstavlja 'žarišče', ki povzema osrednjo problematiko krščanske teologije. Tako v začetku svojega delovanja kot tudi danes pa prihaja do ugotovitve, da krščanska vera 'sprejema filozofski Božji nauk in ga dopolnjuje', navaja Waldenfels nastopno predavanje sedanjega papeža.

Kot še ugotavlja profesor Waldenfels, pa se je danes področje raziskovalnega dela Josepha Ratzingerja 'močno razširilo'. Petdeset let po nastopnem predavanju se sveta ne da več enostavno skrčiti na nasprotni par grške in svetopisemske dediščine. Danes živimo v času, v katerem se krščanstvo ne srečuje zgolj s filozofijo in vero v ednini, ampak se vsak dan sooča s številnimi filozofijami in verstvi.

Kljub kontinuiteti razmišljanja pa je svoj teološki zorni kot spremenil tudi papež Benedikt XVI. Tako tudi papeška teologija v luči spremenjenih družbenih smernic opozarja na potrebo po 'novem razmisleku o bistvu krščanstva, o njegovi istovetnosti in pomenu, pa o razumevanju njegovega sporočila v svetu, ki govori toliko različnih jezikov'. Na vse to papež v zadnjem času odgovarja z opozorili proti vse bolj razširjenem relativizmu