Bog, ujet v maternico
Bog, ujet v maternico
Ves advent je pravzaprav Marijin praznik. Včeraj sem razmišljala o njeni nosečnosti. Rečeno ji je bilo, da bo nadnjo prišel Sveti Duh. Devica je bila in moža še ni spoznala, zato je morala čakati. Potem je v sebi začutila življenje. Predstavljala sem si ta čudoviti dogodek – Bog, ujet v maternico ženske celih devet mesecev. Kako neverjetna misel! Ob njej kar obnemiš. Rekla sem si: »Kaj nam danes pravzaprav manjka?« Prišel je odgovor: »Mislim, da nam manjka sposobnost, da bi bili tako polni Boga kakor Marija.« Tako je. Ni le Marija tista, ki je nosila Boga pod srcem. Tudi vi in jaz bi ga morali nositi. Pri krstu se naše srce odpre, da bi se napolnilo z Bogom. Vstopili smo v njegovo kraljestvo. Majhni smo, ne razumemo prav dosti. Leta pa hitro minevajo in začnemo se soočati z resničnostjo krsta v Kristusu. Takrat si rečemo (ali bi si vsaj morali reči): »Napolnjeni smo s Kristusom!« V življenju pride čas, ko bi morali biti kot nosečnice, ker nosečnost pomeni rast.