Neko čudežno moč ima rojstvo malega Jezusa, da gane ljudi širom tega sveta. Pa ne le kot oddaljena božična idila, ampak kot praznik »štale«. FOTO: Tatjana Splichal



Božič je za mnoge najlepši družinski praznik. Neko čudežno moč ima rojstvo malega Jezusa, da gane ljudi širom tega sveta. Pa ne le kot oddaljena božična idila, ampak kot praznik »štale«, preizkušnje, čudežne moči ljubezni, ki se rodi vsem nasprotnim silam navkljub. Še bolj kot kdaj prej se bomo letos lahko poistovetili z neprijaznimi okoliščinami, v katerih sta Marija in Jožef pričakala rojstvo Sina. Tudi naše družine so v tem koronskem času na veliki preizkušnji. V kakšnem stanju bodo pričakale letošnji božič in kaj jim pomaga pri spopadanju z izzivi, smo povprašali Marjeto Bec, sodelavko društva Družina in Življenje, in družinsko psihoterapevtko dr. Katarino Kompan Erzar.

Ko je časa z družino preveč

Stiske družin v času koronavirusne epidemije so raznolike, kot so si družine različne med seboj. »Usklajevati delo od doma in šolanje otrok, medtem ko se ti med nogami motajo še malčki, je naporno,« deli izkušnje mnogih staršev Marjeta Bec. »Mnoge družine so se znašle tudi v materialnih težavah. Starejši zakonci, ki imajo otroke poročene in v drugih občinah, pa se lahko soočajo z osamljenostjo.« Potrpljenje je v času, ko je življenje prenekatere družine omejeno le na domače zidove, marsikje začelo pohajati. »In ne bi rekla, da imamo prav veliko več časa zase,« na številne predloge, kaj vse bi v teh dneh lahko počeli, odgovarja Marjeta Bec.

Katarina Kompan Erzar pri iskanju pravega medsebojnega stika v družini priporoča postopnost. »To je proces, ki se ga ne da narediti na hitro, na ukaz. Postopnost je tista, ki nam lahko pomaga znotraj vseh teh sprememb poiskati globlji stik z drugim in si pustiti začutiti hvaležnost drug za drugega.«


Katarina Kompan Erzar: Postopnost je tista, ki nam lahko pomaga znotraj vseh teh sprememb poiskati globlji stik z drugim in si pustiti začutiti hvaležnost drug za drugega. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida


Razgaljene občutljive točke

V teh negotovih časih se je pokazalo, da živeti v isti hiši ali stanovanju, v isti družini, še ne pomeni, da živimo kot družina. »Prej smo se lahko umikali drug drugemu v službo, šport, udejstvovanje zunaj družine, zdaj pa je veliko teh možnosti umika omejenih,« opaža Marjeta Bec. »Soočeni smo z neizprosnim dejstvom, da moramo sobivati, v dobrem in slabem. Korona nas je v tem oziru v marsičem poslala nazaj k osnovam, k iskanju odgovora, kaj v resnici potrebujemo za 'preživetje'.«

Pekel ali nebesa?

Da so nekatere družine v tem času v resnici postale pravi pekel, druge pa skoraj nebesa, opaža Kompan Erzarjeva, ki temelj za delovanje družine vidi v odnosu med zakoncema. »Kako se ta dva odrasla povežeta takrat, ko razmere niso rožnate, ko se stvari podirajo in ko je težko sestaviti normalen dan. Prav ta čas je čas, ki je najbolj primeren za rast v teh odnosih.«

Kakšni so torej prvi koraki, če želimo iz družine, ki je postala zgolj »hotel«, narediti ustvarjalen prostor bližine? »Najprej poslušanje otrok in najstnikov, njihove stiske in strahu, jeze ter hkrati hrepenenja, ambicij in predvsem potrebe po močni čustveni povezanosti s starši,« našteva Kompan Erzarjeva. To je po njenem »prigarana bližina, kjer starši presežejo moraliziranje, pritiskanje na otroke in zlivanje svoje stiske nanje ter se začnejo zanje zares zanimati, jih poslušati in se vživljati v njihov svet.«

Božično vzdušje pri nas doma

Prinašajo božični dogodki kakšen odgovor na sedanje družinske izzive? Kakor mi, sta tudi Jožef in Marija odkrivala, »da je družina pot in ne cilj. To je dobro vedeti takrat, ko nasedemo skušnjavi in začnemo ustvarjati podobo popolne družine,« je v pogovoru povedal Rafko Klemenčič. Lahko si torej oddahnemo: tako v betlehemski štali kot na poti skozi kače in preizkušnje je vedno prostor za nepopolne, ki jih druži močna želja po medsebojni povezanosti in božjem varstvu.
_ _ _

*Celoten prispevek si preberite v božični številki tednika družina (51-52/2020).*

*Družina na facebooku TUKAJ.*

*Družina na twitterju TUKAJ.*