Foto: Tatjana Splichal

Papeški svet za kulturo je v sodelovanju z rimskimi institucijami, ki se ukvarjajo z vzgojo, liturgijo in cerkveno glasbo, spomladi leta 2017 v Vatikanu prvič organiziral kongres ob 50. obletnici izdaje dokumenta Musicam sacram (Navodilo o glasbi pri svetem bogoslužju). Odtlej vsako leto pripravijo srečanje za cerkvene glasbenike in letos novembra je bila že tretjič zapored med udeleženci iz 34 držav tudi uršulinka s. Božena Kutnar.

V pogovoru je spregovorila o kongresu, srečanju s papežem Frančiškom, pevskih zborih in ljudskem petju pri maši. Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.

Pevski zbori so pri nas ena najbolj množičnih prostočasnih dejavnosti. Kakšne lastnosti bi moral imeti cerkveni pevec?

Cerkveni glasbenik ali natančneje bogoslužni, liturgični glasbenik naj bo najprej človek osebne in življenjske vere, saj edino tako lahko verodostojno podaja oznanilo. Okrožnica o cerkveni glasbi papeža Pija XII. pravi: »Umetnik, ki ne izpoveduje verskih resnic ali s svojim življenjem in prepričanjem kaže, da je daleč od Boga, naj se ne ukvarja z versko umetnostjo, ker nima tistega notranjega očesa, s katerim bi mogel videti, kaj zahtevata Božje veličastvo in Božje češčenje; niti ne more upati, da bi njegove verske umetnine, čeprav morda kažejo njegovo zunanjo spretnost in umetniško usposobljenost, dihale tisto pristno pobožnost in vero, ki se spodobita Božjemu svetišču, in bi tako bile primerne, da bi jih Cerkev sprejela v sveti prostor.«

Kakšno vlogo ima ljudsko petje pri maši?

Temelj maše je ljudstvo. Če ni njih kot Kristusovega telesa, se tudi iz kruha in vina ne more vzdigniti Kristusovo telo, je zapisal sv. Janez Zlatousti. In Cerkev je to, kar je v resnici, predvsem ko se zbere pri evharistiji. Tja ne pridemo zato, da bi molil vsak sam, ampak da bi se združili, povezali v občestvo. Prav petje pa ima veliko povezovalno in združevalno vlogo, človeka odpira navzven, pomaga mu preraščati in premagovati zaprtost vase. S petjem po eni strani izražamo svojo vero, po drugi strani pa petje v nas tudi prebuja in poglablja takšno držo, nas usmerja h Kristusu in k bratom in sestram.

Zato je zelo pomembno, da je pri vsaki maši, tudi kadar pri njej poje zbor, vsaj v nekaterih delih vključeno celotno občestvo. To je v sami naravi liturgije in zdi se mi naravnost krivično, kadar zbor »obsodi« občestvo na to, da to postane zgolj nemi poslušalec. Glasba namreč ni mašilo ali okrasek pri bogoslužju, glasba je njen sestavni del, je péti dialog z Bogom in vsi imamo pravico in dolžnost, da pri tem dejavno sodelujemo.

Pod ljudsko petje pa razumem kakršnokoli pevsko sodelovanje celotnega občestva pri bogoslužju, ne le petje naših ljudskih pesmi. Tu imamo pred seboj veliko možnosti in priložnosti za iznajdljivo vključevanje ljudi v bogoslužno petje.

Praznujete Sveto Cecilijo?

Lahko rečem, da jo ne samo praznujem, ampak z njo živim vse leto, saj jo pogosto, na začetku kakšnih vaj ali predavanj, pokličem na pomoč. Do nje imam nekakšno simpatijo. Čeprav kot oseba po zgodovinskih virih ni bila neposredno povezana z glasbo, me nagovarja njena duhovna, simbolna drža, o kateri govori pasijon o njenem življenju, ki je nastal v 5. stoletju: na svoji poročni slovesnosti, medtem ko so zvenele orgle, je Cecilija v svojem srcu prepevala samo Bogu.

Slovesne večernice pred praznikom Kristusa Kralja

Ob godu sv. Cecilije se srečujejo tudi slovenski cerkveni glasbeniki. V soboto, 16. novembra, so se v organizaciji Cecilijinega društva srečali glasbeniki ljubljanske nadškofije v Novem mestu. Spoznavali so življenje in delo Jurija Slatkonje, po katerem se imenuje novomeški Konservatorij za glasbo, v pevski delavnici pa spoznavali skladbe novomeških skladateljev; v popoldanskem delu je Dalibor Miklavčič predstavil Pismo umetnikom, ki ga je pred dvajsetimi leti napisal papež Janez Pavel II. Ogledali so si kapiteljsko cerkev, za sklep pa sta jim pripravili koncert župnijski zbor Št. Peter – Otočec in vokalna skupina Mezz.

V soboto, 23. novembra, se bodo v župniji Sveta Trojica v Slovenskih goricah srečali cerkveni glasbeniki mariborske nadškofije. Po dopoldanskem predavanju Mateja Podstenška in praktičnih delavnicah se bodo odpeljali v Ljubljano, kjer si bodo ogledali orgle v frančiškanski cerkvi, ob. 17. uri pa bodo v cerkvi sv. Trojice pri uršulinkah pod vodstvom s. Božene Kutnar peli slovesne večernice pred praznikom Kristusa Kralja. Sledila bo slovesna maša, po maši pa bo imel Robert Kralj predavanje z naslovom Občestvena razsežnost liturgije. Vabljeni cerkveni glasbeniki in vsi, ki radi prisluhnete lepemu petju.

Celoten pogovor si preberite v novi številki Družine.