Center za duhovne poklice (CDP) je ena izmed pastoralnih ustanov nadškofije Maribor, ki ga je leta 1986 ustanovil nadškof dr. Franc Kramberger. Naloga centra je celostna skrb za nove duhovne poklice. Le-ta zajema razširjanje kulture poklicanosti, pospeševanje molitve in dela za duhovne poklice s posebnim poudarkom na duhovništvu. Obsega tudi različne vidike dela za poklice: animacijo, prebujanje poklicev, spremljanje mladih v njihovem zorenju, pripravo raznih dogodkov in literature. Pri prizadevanju za nove duhovne poklice je molitev temeljnega pomena, zato je nadškof pred 22 leti za njeno pospeševanje ustanovil tudi Molitveno zvezo za duhovne poklice. Vodi jo Jože Povh, župnik v Kamnici.

Center ima voditelja. Že od leta 1994 ga vodi dr. Stanislav Slatinek, pri delu pa mu pomagajo tajnica in člani ožjega odbora centra, ki jih za petletno obdobje imenuje nadškof. Širši odbor pa sestavljajo dekanijski referenti za duhovne poklice, ki so sodelavci centra na terenu. V zadnjem letu so v nadškofiji začeli vzpostavljati mrežo laiških sodelavcev, tako imenovanih župnijskih animatorjev za duhovne poklice.

Razširjamo kulturo poklicanosti

Pospeševati kulturo poklicanosti pomeni razširjati zavest, da je vsak človek poklican. V življenje ga je priklicala božja ljubezen. Poklican od Boga je enkraten, ima svoje mesto in za Boga je dragocen. Nič ni večje od dostojanstva božjega otroštva! Človek ga more živeti na različne načine: kot poročen ali samski, na poti duhovništva oz. posvečenega življenja, ko Bogu povsem izroči svoje življenje in je na voljo za služenje bližnjim. Oblike so različne, bistvo pa je skupno vsem: podaritev iz ljubezni.

»V tem vidim tudi razlog, zakaj smo na svetu,« pravi s. Štefka Klemen. »… da se naučimo živeti kot ljubljeni božji otroci, med seboj pa kot bratje in sestre. Če starši polno živijo svojo poklicanost, bodo s tem največ dali svojim otrokom, tudi kar zadeva rast duhovnega poklica. Enako velja zame kot redovnico. Šele ko se povsem odprem Božji ljubezni in vse moje življenje postane podaritev iz ljubezni, polno živim svojo poklicanost in sem v blagoslov za vse.«

Vsi smo odgovorni za duhovne poklice

Mnogi poklici se danes zgubijo, ker jih nihče ne prebudi in ne podpre na poti zorenja. Preveč čakamo, da nam bodo »kar sami padli z neba«. Toda brez našega sodelovanja poklicev ne bo. Ne, ker bi bili poklici odvisni predvsem od nas. Za njihovo prebujanje, rast in zorenje računa Bog na nas. Potrebna je goreča in vztrajna molitev, velika iznajdljivost pri delu in darovano trpljenje.

Za poklice smo odgovorni prav vsi, vsak vernik in vsaka župnijska skupnost. Pri krstu smo postali udje Cerkve, ki je živ organizem. Vsak član Cerkve je odgovoren, ali bo ta organizem živel ali ne. Zato ne čakajmo. Preidimo od »prelaganja odgovornosti na druge« k »zavzeti odgovornosti«. Zgolj čustvena zaskrbljenost ni dovolj. Treba se je »posebej zavzeti«, vsak z darovi, ki jih je prejel.


Celoten prispevek Jane Podjavoršek:
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/893AFA1140D1C1AFC1257B50002F6064?OpenDocument


Foto: Slovenska škofovska konferenca