Na tisti prvi božič se je Božji Sin prikazal v tihi majhnosti. Njegova družina se je zatekla v hlev in rodil se je v temi noči. Nebogljeno dete Jezus je spalo v izposojenih jaslih. Zbori angelov so oznanjali njegovo rojstvo, a le peščica pastirjev je slišala njihovo sporočilo in odkrila novorojenega Kralja. Kako nenavaden način, na katerega je vsemogočni Bog vstopil v zgodovino človeštva!

Pa vendar je bil ta otrok sam Bog. Bil je Božja Beseda, ki je bila od začetka pri Bogu.

Pa vendar je bil ta otrok sam Bog. Bil je Božja Beseda, ki je bila od začetka pri Bogu, Beseda, ki se je učlovečila, da bi lahko uzrli njeno slavo (prim. Jn 1,1–2.14). Možje in žene so v Jezusu videli nevidnega Boga in ga slišali govoriti s človeškim glasom (prim. Heb 1,1). Lahko so spoznali Boga in se pogovarjali z njim, kako si je vedno želel (prim. Jn 1,14.18). V eseju si bomo ogledali nekaj besed, ki jih je Oče spregovoril o Jezusu, in to, kar je sam Jezus povedal, ko je živel na zemlji. To nam lahko pomaga odkriti, kaj nam želi povedati danes.

Beseda razodetja

Bog Oče je spregovoril iz nebes pri Jezusovem krstu: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. Njega poslušajte!« (Mt 3,17; Mr 9,7). Zelo redki ljudje so doumeli, kdo je Jezus v resnici. Oče pa je kljub temu izrekel besede razodetja, da bi tiste, ki so jih slišali, pripravil, da bodo v polnosti verovali v Jezusa, ko bo napočil pravi čas.

Bog želi, da bi bila naša vera bolj osebna.

Bog želi, da bi tudi mi verovali v njegovo sporočilo, da ga lahko poslušamo, kadar govori po Sinu. Morda smo odraščali v Cerkvi in veliko slišali o Jezusu. Mogoče gremo vsako nedeljo k maši, redno hodimo k spovedi in verujemo vse, kar smo se naučili. Bog pa želi, da bi bila naša vera bolj osebna. Želi, da bi v srcu slišali njegov glas, ki govori: »Jezus je moj Sin. Resnično je Bog. Umrl je zate in znova vstal. Ljubi te. Želi te učiti in ti poglobiti vero. Poslušaj ga!«

Premišljevanje: Kako se trudimo poslušati Jezusa?

Besede povabila

Si lahko predstavljamo vznemirjenje, ki je obdajalo Jezusa, ko je začel učiti? Množice z vseh koncev in krajev so se zgrinjale k njemu. Govoril je z novo oblastjo. Ozdravljal je neozdravljive bolezni in obedoval z ljudmi, ki so bili izobčenci. V zraku je bilo nekaj novega. »Božje kraljestvo se je približalo« (Mr 1,15). Kamorkoli je šel Jezus, je vabil: »Hôdi za menoj!« (Mt 4,19; 9,9). Želel je, da bi se mu ljudje približali, se srečali z njegovim pogledom, ga slišali govoriti in občutili njegov ozdravljajoči dotik. Božje besede, ki so jih govorili preroki, je spremenil v meso in kri: ljudi je vabil, naj pridejo, se vrnejo k Bogu, ki jih je ustvaril (prim. Iz 55,3; Jer 29,12; Mal 3,7).

Jezusovo povabilo je ljudi pritegnilo v odnos, ki jim je spremenilo življenje. Povabil jih je, naj živijo z njim in mu postanejo podobni. Njegovi učenci so zapuščali delo in družine; javni grešniki so opustili stare poti (Mt 4,19; 9,9; Jn 8,11). Ko so ljudje prišli k Jezusu, ga spoznali in je on spoznal njih, jim je to ganilo srce. Zato je njegovo povabilo tolikokrat vsebovalo klic, naj se spreobrnejo in verujejo (prim. Mr 1,15), se odvrnejo od greha in verujejo veseli blagovesti, da se lahko spremenijo in na novo zaživijo.

Jezus nas vabi, naj ga spoznamo, mu prisluhnemo in dovolimo, da nas njegova beseda spodbudi k spokorjenju in veri.

Jezus vabi tudi nas. Vabi nas, naj ga spoznamo, mu prisluhnemo in dovolimo, da nas njegova beseda spodbudi k spokorjenju in veri. Verujmo, da bomo sprejeti in ljubljeni. Odvrnimo se od greha in verujmo, da bomo lahko drugače živeli. Verujmo, da ni treba, da nam greh gospoduje. Jezusove besede lahko odzvanjajo v našem srcu in prebudijo hrepenenje po Bogu.

Premišljevanje: Kako nas je Jezus povabil, naj hodimo za njim?

Beseda, ki prodre skozi našo gluhost

Duhovnik ali diakon se pri svetem krstu pogosto dotakne ušes in ust novokrščenega otroka. Moli: »Naj ti Gospod Jezus, ki je dal gluhim slušati in nemim govoriti, nakloni milost, da boš kmalu poslušal njegovo besedo in z ustnicami izpovedoval vero.« Ta del krstnega obreda se navezuje na čudežno ozdravljenje, ko je Jezus ozdravil gluhega moža, ki je težko govoril (prim. Mr 7,32–35).

Tako kot prijatelji, ki so skozi streho spustili hromega prijatelja (prim. Mr 2,3–5), so prijatelji tega moža privedli k Jezusu, saj so verjeli v njegovo moč ozdravljanja (prim. Mr 7,32). Jezus je možaka odvedel proč od množice, mu položil prste v ušesa, pljunil in se dotaknil njegovega jezika. Nato se je ozrl v nebo, rekoč: »Efatá!« to je »Odpri se!« (Mr 7,34). Mož je takoj ozdravel.

Jezus nas želi osvoboditi osame in zmede, ki ju občutimo, kadar ga ne slišimo jasno.

Jezusov glas je prodrl skozi možakovo gluhost! Nenadoma je slišal vse okoli sebe. Ušesa so se mu odprla, jezik razvezal in začel je razločno govoriti. Zamišljajmo si veselje in svobodo, ki ju je občutil. Ni bil več osamljen in ni več živel v tišini. Ko mu je Jezus odprl ušesa, je njegovo življenje odprl za nove možnosti: sporazumevanje z ljudmi okoli njega, globljo povezanost z domačimi in čudovite zvoke narave. Najpomembneje pa je, da je mož slišal govoriti Jezusa. Slišal je Božji glas in izrekel svoje besede zahvale.

To Jezus želi storiti vsakomur med nami. Danes nam želi reči: »Odpri se!« Želi, da bi spoznali veselje poslušanja njegovega glasu in življenje v globljem odnosu z njim. Želi nas osvoboditi osame in zmede, ki ju občutimo, kadar ga ne slišimo jasno. Poleg tega želi, da bi znali razlikovati med Božjim glasom in glasovi strahu, dvoma ali obsodbe hudobnega duha.

To je moč Jezusovega glasu: govori in njegove besede se uresničijo.

To je moč Jezusovega glasu: govori in njegove besede se uresničijo. Govori in nas osvobodi. Govori in prejmemo moč, da slišimo nova Božja sporočila.

Premišljevanje: Kako nam mora Jezusa danes odpreti ušesa?

 Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Beseda med nami (5/2024).