Kako bodo torej mladi preživeli poletje? Bodo spet »ostali doma«, tokrat prostovoljno? Ali bodo, kot je večkrat spodbudil papež Frančišek, vstali s kavča, »obuli pohodne čevlje« in svoj prosti čas izkoriščali aktivno, (tudi) v dobro drugih?

Prav dejstvo, da so bili v šoli kratek čas, bo gotovo vplivalo tudi na to, kako mladi dojemajo počitnice. Gregor Bregar, kaplan v Škofijski klasični gimnaziji, poroča, da so nekateri dijaki povedali, da nimajo občutka, da bi se šolsko leto zares končalo: »Šele prišli so, pa je že konec. Povedali so, da v njih ostaja občutek nezaključenosti. Vajeni so, da se šolsko leto konča po dolgem obdobju, ki ga preživijo v šoli in skupaj s sošolci, letos pa tega ni bilo.« 

Vseeno pa dodaja, da so mnogim dijakom počitnice vendarle prinesle olajšanje, saj so bili za nekatere zadnji tedni šolskega leta (pre)polni ocenjevanj in posledično zelo stresni ter naporni. 

Na počitnice pa odhajajo tudi z nenavadnimi občutki glede skupnosti. Gregor Bregar tako omenja dijaka prvega letnika gimnazije, ki je povedal, da je šele ob koncu šolskega leta spoznal, kako super sošolce ima, in bi si želel z njimi odnose še poglobiti.

Predvsem druženju v živo velja dati pozornost, saj ne vemo, ali nas morda že jeseni ne čaka nov val epidemije, ko bodo tovrstni stiki spet omejeni. FOTO: Vid Ponikvar, Sportida.

Grem na počitnice jaz ali Bog?

Prav odnosi so bili v preteklih mesecih drugačni, velikokrat so jih mladi morali graditi prek spleta. Nekateri so tam poleg vrstniških odnosov spletli tudi kakšno zasvojenost, zato bo zanje poletje poseben izziv: kako izpred zaslona oditi na počitnice. Poleti je že tako druženje spremenjeno, rednih vsakodnevnih stikov z vrstniki mnogi nimajo oz. se morajo zanje potruditi. 

V pomoč so mladim številni programi, tabori ipd. Če so to programi z duhovno vsebino, so tudi odlična priložnost za poglobitev odnosa z Bogom. A mladi se morajo za to sami odločiti. 

Skupnost ima po besedah Gregorja Bregarja sicer veliko moč, tako lahko vrstniki mladega človeka potegnejo v odnos z Bogom, a brez njegove osebne odločitve ne bo šlo: »Na morju greš lahko k maši zato, ker gredo vsi, in mašo samo preživiš, lahko pa Bogu dopustiš, da vstopi v tvoje srce.« 

Od mladih samih je torej odvisno, ali bodo poleti odnos z Bogom poglobili, ali pa bodo Boga poslali na dopust. 

»Ravno v času srednje šole običajno mladi prerastejo otroški odnos z Bogom. Lahko nazadujejo, morda sledijo staršem in molijo le, ker to počnejo starši; drugi pa sprejmejo odločitev in morda vero staršev celo prerastejo,« pravi kaplan Gregor in dodaja, da mladi v tem času spoznajo, da je odnos z Bogom sicer blagoslov, a da se je zanj treba vsaj malo potruditi.

Vse le ni tako črno

V letu, ko si mnogi zaradi negotovih zdravstvenih razmer niso upali rezervirati niti dopusta v Sloveniji ali bližnjih državah, se kar 31 prostovoljcev programa POTA poleti odpravlja na šest misijonov v Afriki, Evropi in Aziji. Pripravili in vodili bodo oratorije, delali z otroki, mladimi, brezdomci in opravljali lažja fizična dela. 

Če številke mladih prostovoljcev seštejemo, pridemo skoraj do 7 tisoč mladih, ki bodo poleti del svojega prostega časa darovali za druge. Pa v seštevanje niti približno nismo vključili vseh dejavnosti, v katerih bodo mladi letošnje poletje svoj čas darovali za bližnje.

Raznolike zadolžitve opravljajo tudi mladi prostovoljci na Karitasinih Počitnicah biserov. Letos bo v ta program vključenih več kot sto mladih. Dvakrat ali trikrat toliko mladih bo poleti aktivnih tudi v pripravah na Stično mladih, ki bo letos predvidoma spet na eni lokaciji, v Stični. 

Če ne bo izrazitega poslabšanja zdravstvenih razmer, bo po oceni Tilna Mlakarja, mladinskega delavca v Salezijanski mladini, na približno 240 oratorijih po Sloveniji dejavno vključenih okrog šest tisoč animatorjev. 

Če pri zgoraj omenjenih prostovoljskih programih mladi delujejo predvsem na pedagoško-socialnem področju, pa prostovoljski delovni tabor Summerjob, ki ga letos že osmič pripravljajo Mladi za zedinjen svet, mlade vabi k fizičnemu delu. Letos se ga bo udeležilo približno 70 mladih prostovoljcev. 

Prvič bodo delali v treh terminih na 15 lokacijah, saj lani zaradi koronavirusa Summerjoba niso mogli izpeljati v celotnem obsegu in verjamejo, da je letos potreb še več kot sicer. 

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (29/2021).