Papež Frančišek je med včerajšnjim srečanjem z družinami v manilski športni dvorani izpostavil tri poudarke: počivati v Gospodu, vstati z Jezusom in Marijo, biti preroški glas. Nepregledna množica Filipincev je svetega očeta pozdravljala že na šestkilometrski poti do dvorane. Po molitvenem in glasbenem programu, ki so ga bogatila tudi pričevanja, je sveti oče zbranim filipinskim družinam ponudil nekaj iztočnic za premišljevanje, izhajal pa je iz evangeljskega odlomka o Jožefu, ki se mu v sanjah prikaže angel in mu pove, naj vstane, vzame dete in njegovo mater ter beži v Egipt (Mt 2,13-15.19-23).

Frančišek je večkrat umaknil pogled od v angleškem jeziku pripravljenega nagovora in zbrane s pomočjo prevajalca nagovoril v španščini. Že na začetku je spregovoril o sanjanju v družini. Mama in oče devet mesecev sanjata o otroku, ki se bo rodil, razmišljata o tem, kakšen bo. Ni mogoče imeti družine brez teh sanj, je poudaril sveti oče. Vernike je povabil, naj se vsak večer vprašajo, ali sanjajo o svojih otrocih, ljubezni zakonca, starših, družini … »Zelo pomembno je sanjati v družini. Prosim, ne izgubite tega, da bi sanjali na ta način«, je zbrane filipinske družine spodbudil papež.

Prvi poudarek njegovega nagovora je bil »počivati v Gospodu«. Počitek je pomemben za duševno in telesno zdravje, a tudi za duhovno, je pojasnjeval sveti oče. Jožefa je Bog izbral za Jezusovega krušnega očeta in Marijinega ženina. »Kot kristjani ste tudi vi poklicani, tako kot Jožef, da pripravite hišo za Jezusa. Vi zanj pripravite hišo v svojih srcih, v svojih družinah, v svojih župnijah in svojih skupnostih.« Da bi sprejeli Božji klic in za Jezusa pripravili hišo, morate znati počivati v Gospodu. »Vsak dan morate najti čas za molitev.« Če ne molimo, ne bomo nikoli spoznali med vsemi najpomembnejše stvari: Božje volje za nas same.

»Počivati v molitvi pa je še posebej pomembno za družine.« V družini se namreč naučimo, kako moliti. Tu spoznamo Boga, rasemo kot ljudje vere, se čutimo člani največje Božje družine, Cerkve. V družini se naučimo ljubiti, odpuščati, biti velikodušni in odprti, ne zaprti in sebični. Naučimo se preseči svoje potrebe, se srečati z drugimi in z njimi deliti svoje življenje. Zato je torej tako pomembno moliti v družini, je pojasnil papež. In zato so družine v Božjem načrtu za Cerkev tako zelo pomembne.

Morda bi te dragocene trenutke počitka v molitvi z Gospodom želeli podaljšati, a kot Jožef se moramo predramiti iz sna, vstati in ukrepati. Vstati z Jezusom in Marijo, je papež izpostavil drugi vidik. Vera nas ne vzame iz sveta, ampak nas vanj še globlje umesti. Vsak med nami namreč opravlja posebno vlogo v pripravi Božjega kraljestva na svet. Tako kot je bil dar družine zaupan svetemu Jožefu, sta dar družine in njeno mesto v Božjem načrtu zaupana nam. Angel je Jožefa posvaril pred nevarnostmi, ki so pretile Jezusu in Mariji, zato je družina pobegnila v Egipt. Enako nas Bog v našem času kliče, da prepoznamo nevarnosti, ki grozijo našim družinam in jih varujemo pred zlom.

Papež je med drugim izpostavil naravne nesreče, gospodarski položaj, skrajno revščino, materializem, relativizem, pomanjkanje odprtosti za življenje. »Svet potrebuje dobre in močne družine, da bi presegel te grožnje!« je poudaril sveti oče. »Filipini potrebujejo družine, ki so svete in polne ljubezni. Tako bodo lahko varovale lepoto in resnico družine v Božjem načrtu ter bodo podpora in zgled za druge družine. Vsaka grožnja družini je grožnja za samo družbo.« Prihodnost človeštva prihaja po družini. »Zatorej, varujte svoje družine!« je poudaril papež in Filipince spodbudil, naj v njih vidijo največji zaklad svojega naroda, naj jih vedno hranijo z molitvijo in milostjo zakramentov. »Bodite zgledi ljubezni, odpuščanja in pozornosti, bodite svetišče spoštovanja do življenja, tako da razglašate svetost vsakega človeškega življenja od spočetja do naravne smrti.« Če bi vsaka krščanska družina v polnosti živela svojo plemenito poklicanost, bi bil to po papeževih besedah velik dar za družbo. »Torej, vstanite z Jezusom in Marijo in bodite pripravljeni prehoditi pot, ki jo je Gospod zarisal za vsakega izmed vas.«

Tretji poudarek pa je govoril o krščanski dolžnosti biti preroški glas sredi svojih skupnosti. Jožef je poslušal angelov glas, odgovoril je na Božji klic in poskrbel za Jezusa in Marijo. Tako je opravil svojo vlogo v Božjem načrtu ter postal blagoslov za vse človeštvo, ne samo za sveto družino. »Ko družine dajo na svet otroke, jih vzgajajo v veri in zdravih vrednotah, jih učijo prispevati k dobremu družbe, postanejo blagoslov za svet«, je zatrdil papež. Božja ljubezen postane navzoča in dejavna preko načina, kako mi ljubimo, in dobrih del, ki jih opravljamo. Tako širimo Kristusovo kraljestvo v svetu in ko to delamo, smo zvesti preroškemu poslanstvu, ki smo ga prejeli s krstom.

Sveti oče je zbrane spomnil, da so poklicani biti Jezusovi učenci, misijonarji. To pomeni biti pripravljen iti onkraj meja svojih hiš in poskrbeti za brate in sestre v stiski. Filipinske vernike je zaprosil, naj se še posebej v letu revnih, ki ga obhajajo v Cerkvi na Filipinih, zanimajo za tiste, ki nimajo svoje družine, predvsem za ostarele in sirote otroke. »Nikoli jim ne pustite, da bi se čutili osamljeni, sami in zapuščeni, ampak jim pomagajte čutiti, da jih Bog ni pozabil. Vi sami bi lahko bili revni v materialnem smislu, a imate obilne darove, ki jih lahko podarite, ko podarjate Kristusa in skupnost njegove Cerkve. Ne skrivajte svoje vere, ne skrivajte Jezusa, ampak ga ponesite v svet in ponudite pričevanje svojega družinskega življenja«, je med filipinskimi družinami odmevala Frančiškova spodbuda.

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: RV