V obeh opozicijskih strankah bodo zahtevo za oceno ustavnosti vložili, ko bodo odloki o razpisu posvetovalnih referendumov objavljeni tudi v Uradnem listu, je poročala STA. To sicer lahko stori vsaj tretjina (30) poslancev. Opozicija obenem zahteva tudi zadržanje obeh odlokov do odločitve Ustavnega sodišča, kar bi lahko zamaknilo izvedbo teh dveh referendumov, da ju ne bi izpeljali sočasno z volitvami v Evropski parlament.

Nedopustna referenduma

V SDS in NSi so prepričani, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom Ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo, pri referendumu o uporabi konoplje pa poudarjajo hude procesne nepravilnosti, saj sta v postopku v Državnem zboru iz enega nastali dve vsebinsko različni vprašanji, ki bi morali biti – tako opozicija – predmet dveh referendumov.

Prednostna obravnava

Po mnenju SDS je pomembno, da se do nadaljevanja referendumskih postopov že v začetni fazi opredeli Ustavno sodišče, po njihovem predlogu s prednostno obravnavo. Poslanec in podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec ocenjuje, da Ustavno sodišče lahko, »če je le volja«, odloči do trenutka, ko začnejo teči referendumska opravila. »Če pa je cilj, da se nekako zavlačuje, pa je možno tudi to,« je poudaril v izjavi za medije.

Roki začno teči 6. maja

V obeh strankah bodo predlagali tudi zadržanje obeh referendumskih odlokov do končne odločitve Ustavnega sodišča. Če bi se to odločilo za njuno zadržanje, bi se izvedba dveh referendumov lahko zamaknila, hkrati z volitvami v Evropski parlament bi tako potekal zgolj referendum o uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah v Državni zbor. Roki za referendumska opravila bodo sicer začeli teči v ponedeljek, 6. maja 2024.

Zloraba volilne kampanje

»Če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da lahko počneš, kar se ti zljubi,« je podčrtal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj in opozoril, da je opozicija dolžna zaščititi parlamentarni postopek, ki je bil s sprejemom odlokov grobo kršen: »Vidi se, da celo koalicijski partnerji Svobode niso zadovoljni, a niso imeli druge izbire.« Z razpisom referendumov želi Svoboda po njegovem zlorabiti in ugrabiti volilno kampanjo za Evropski parlament in zagotoviti višjo udeležbo.

Prevarani volivci

Po mnenju NSi so vsa tri referendumska vprašanja zavajajoča in brez podlage v zakonskih rešitvah, »volivke in volivci pa bi se čutili prevarane, ko bi ugotovili, da pravzaprav niso odločali o ničemer«. Krivec pa dodaja, da so referendumske pobude ob evropskih volitvah »nepotreben balast« in da so volivci nanje že odgovorili, zapisane pa so tudi v koalicijsko pogodbo. Tudi Cigler Kralj se strinja, da bi morala vlada zato ta vprašanja reševati sama, je poročala STA.

Koalicija?

Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic zagotavlja, da so se referendumskih pobud lotili skrbno in premišljeno in da so tudi »pravno in ustavno ravnali in razmišljali tako, kot je treba«. Vodja poslanske skupine Levice Matej Tašner Vatovec pa vidi takšne zahteve tudi kot pritisk na Ustavno sodišče, ki bi se »moralo odločiti v zelo kratkem roku, saj bodo referendumski roki začeli teči že v začetku maja«.