Zaenkrat boljšega sistema od demokracije, kjer ljudstvo izbira oblastnike, ni še nihče odkril. Seveda ni popolna, saj vsaka oblast poskrbi za svoje pristaše. 

Predvsem tako, da pridejo na položaje, ker izpolnjujejo namene vlade, ki smo jo izvolili. S političnimi nasprotniki to ni mogoče.

O politiki imajo ljudje različna mnenja. 

To je od takrat, ko so ugotovili, da je biti na oblasti priložnost za osebni zaslužek. Takšne ljudi takoj odkrijemo, ker nimajo programa, kaj nameravajo s svojo vlado doseči. Ob vsakih volitvah ustanovijo svojo stranko, nov obraz, ki naj bi jim omogočil bogatenje na račun države. 

Da bi volivce prepričali, se ukvarjajo predvsem z zmerjanjem nasprotnikov: fašisti, kolaboranti … Zato si zelo prizadevajo, da nadzorujejo množične državne medije. Pri nas je glavno trobilo RTVS, kjer skupina okoli informativnega programa naredi vse, da ljudje ne bi razmišljali s svojo glavo. 

Najbolj učinkovite so pri tem lažne in sprevržene, dvoumne novice. Posledica tega je tudi več tisoč mrtvih zaradi covida. Poslužujejo se predvsem parol. Njihov cilj je poglabljati sovraštvo med ljudmi. Demokracija pozna tekmece, totalitaristi samo sovražnike, fašiste, kolaborante, črnuhe, klerikalce, nazadnjake …

Laž in kraja sta največji značilnosti komunizma.

Njegove pristaše najbolj spoznate po njihovem obkladanju nasprotnikov s fašisti. Čeprav je njihov prerok Stalin z njimi paktiral, jih to ne moti. Kmalu bo sto let, odkar to počenjajo. 

Njim resnica nič ne pomeni. Zanje je edini verski nauk strategija in taktika, kako priti do oblasti, nato pa vzpostaviti policijsko državo, da jih bo pri tem ščitila.

Čeprav sedanja vlada ni brez napak, je pod njo Slovenija znova postala dežela, kjer se gradijo domovi za starejše, ceste, železnice …; deluje, da nam bo bolje. Tudi pokojnine lezejo navzgor in še bolj bodo, če bo država bogatejša.

Na volitvah odločajo volivci. Tisti, ki vidijo v politiki predvsem orodje za množično krajo – zato so si izmislili ljudsko premoženje, kjer ni lastnika –, si prizadevajo za naše glasove. 

Računajo predvsem na ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo, so srečni, če jih vodijo drugi, če prevzemajo odgovornost namesto njih, če ponujajo čudežne nove obraze.

»Brez dela ni jela!« pravi star pregovor. V tem pogledu čudežev ni. Švicarji so postali švicarji zaradi trdega in poštenega dela. Bomo svojo prihodnost zaupali ljudem, ki so doslej kaj naredili, ali onim, ki so skrbeli z državnim denarjem za svoj žep? 

Odločitev je lahka, če mislimo s svojo glavo in smo odgovorni do svoje prihodnosti. Ne nasedajmo zmerjanju in lažem. Ne dovolite, da vam zmešajo glave po babilonskem receptu. 

Spoštujte se in zaupajte sebi. Življenje vas je naučilo, da je najbolj nevarno nasedati sladkobnim besedam in lahkomiselnim obljubam.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (5/2022).