Prej ali slej pride dan, ko moramo dati otroku vso svobodo, da se sam odloči glede verskega življenja. To je običajno pred njegovo polnoletnostjo, ki mu daje vso pravico in odgovornost za svoje odločitve. Da ne govorimo o tem, kdaj šele dozori v odraslo osebo, ko zna razlikovati zrno od plevela.

Starši imamo sorazmerno zelo malo časa, da otroku odkrijemo dragoceni zaklad vere v Boga. Zdi se dokaj enostavno, dokler hodi z nami k nedeljski maši, k verouku, prejema zakramente in moli. Vendar to nikakor ne zadostuje. Otrok bo živel iz vere in jo ohranil, če mu pomagamo vstopiti v oseben odnos z Jezusom.

Najbolj jih prepriča in privlači, če to vidijo pri nas starših. A še vedno se mora za korak vere sam svobodno odločiti, ko ga nagovori Očetov glas. Vera vedno predpostavlja svobodo.