Si gledalci naše nacionalne televizije zaslužimo več verskih vsebin? Po trenutno še neuradnih informacijah naj bi se obetalo prav to, saj naj bi naša nacionalna televizija v prihodnjem letu prenašala najmanj 55 svetih maš, medtem ko jih bo letos zgolj 18. Kot je prejšnji ponedeljek poročal časopis Delo, naj bi se ob tem na spored vrnila še zunanjepolitična oddaja ter jutranja poročila. Prav tako naj bi bila precejšnje reorganizacije deležna novo uvedena oddaja Panorama.

Programske svetnike skrbi pomanjkanje kadra

Glede na to, kar je trenutno znano, zadani programski načrt nikakor ni ambiciozen. Pravzaprav se številnim oddajam, kot so Dnevnik, Odmevi in Panorama, obeta krčenje. Prav vse tri naj bi se močno skrajšale. Osrednji Dnevnik naj bi bil tako dolg le še 20 minut, oddaja Odmevi 25, oddaja Panorama pa omejena na le še nekaj vsebinskih sklopov.

Tudi zato naj bi nekatere svetnike močno zmotilo, da bodo lahko verniki vsako nedeljo spremljali prenos svete maše, saj naj bi bile te velika obremenitev za kadre, zaradi česar bi lahko izpadle vsebine drugje.

Za komentar trenutne razprave smo pretekli teden zaprosili tudi nekatere od programskih svetnikov. Ti same razprave zaradi etičnega kodeksa niso želeli komentirati, so nam pa potrdili, da so številke o povečanju prenosa bogoslužij točne.

Povečanje števila prenosov je stvar prioritet

Jasno je, da vsak prenos s terena v živo seveda zahteva določeno kadrovsko zasedbo in ustrezno tehnično opremo. Seveda je jasno tudi, da ima naša nacionalna radiotelevizija na voljo oboje. Problem je torej zgolj in samo v izboru prioritet. Zato smo med svojim spraševanjem o aktualnem dogajanju lahko naleteli tudi na mnenje, da na RTV takšnih pomislekov, ki se sedaj pojavljajo ob napovedanem povečanju števila prenosov bogoslužij, nikoli ni bilo slišati npr. ob spremljanju več kot 100 petkovih protivladnih protestov.

Če torej povečanja števila prenosov nedeljskih bogoslužij ne bo, bo to zgolj znamenje, da RTV Slovenija preprosto ignorira potrebe številnih vernikov, ki se (zaradi invalidnosti, bolezni ali službenih obveznosti) ne morejo udeležiti nedeljske maše.

RTV mora krepiti duhovno razsežnost človeka

O problematiki obravnave verskih vsebin na RTV Slovenija smo povprašali tudi programskega svetnika Janeza Juhanta, ki v njem predstavlja interese verske skupnosti. Ta je v svojem odzivu poudaril, da je v Evropi navada, da imajo verske vsebine svoje mesto na prvem programu. Temu pa v Sloveniji ni tako, saj prenos nedeljske maše poteka preko veliko manj spremljanega programa ARS. Ob tem dodaja, da ni prav nobenih razlogov za to, da se radijski in televizijski prenos ne bi združila, kar bi posledično pomenilo, da bi postale kadrovske potrebe po zaposlenih bistveno manjše.

Vera ni noben nebodigatreba

Ob pogledu v sporede radiotelevizije Slovenija lahko trenutno najdemo več oddaj z versko vsebino. Vsak dan je na prvem programu radia Slovenija nekajminutna oddaja duhovna misel. Na programu ARS je vsako nedeljo prenos bogoslužja. Prvi program TV Slovenija pa gledalcem ponuja oddaje Obzorja duha, Ozare, Duhovni utrip (tedensko), Sveto in svet (mesečno) ter 18x letno prenose nedeljskih maš.

Pogled v našo severno sosedo pa pokaže, da tam temu namenijo precej več pozornosti, saj je zgolj na 1. in 3. programu nacionalnega radia ORF mogoče našteti kar 14 tovrstnih oddaj.

Pri tem seveda ne gre le za katoliško, temveč tudi za druge religije, ki soustvarjajo podobo države. Podobno lahko vidimo tudi, če se potopimo v sporede drugih nacionalnih radiev in televizij. Pri tem nam je hitro lahko jasno, da RTV Slovenija po času, ki jim ga namenja, za njimi precej zaostaja. Daljše, poglobljene in polemične oddaje (kot je npr. Sveto in svet) so namreč pri nas prav redkost, medtem ko jih v tujini praviloma najdemo vsakotedensko.

Zato je le težko verjeti, da bi vsakotedenski prenos nedeljske maše lahko kakorkoli ogrozil poslovanje RTV Slovenija, temveč je obsežnejši verski program predvsem stvar njenih prioritet.