Delamo le za zaslužek? Največkrat in v prvi vrsti na človeško delo gledamo samo v luči zaslužka in preživetja. Seveda bo kdo piscu teh vrstic lahko hitro oporekal, da je laže o tem pisati kot pa iti v tovarno »za trak« in služiti vsakdanji kruh ali pa brezupno iskati novo delovno mesto.

Gotovo je skrb za zaslužek in preživetje velikokrat za mnoge prva skrb, s katero se zbujajo: tako študent kot kmet, tako profesor kot direktor podjetja. Pa vendar ne delamo samo za zaslužek. Praznik dela se izrodi, če človeškega dela ne gledamo v celoti njegovega pomena ali če ta praznik skrčimo le na sindikalni shod, ki je sicer lahko povsem upravičen. Prav tako kakor delamo iz človeka shizofrenika, če ga utemeljujemo in vrednotimo kot osebo samo v neki posamezni razsežnosti (saj to že po »zdravi kmečki logiki« ne bi bilo pošteno do človeške osebe, ker je namreč človek celota vsega, kar je, kot to uči tudi katoliška teološka antropologija), tako je v enakem smislu problem pogleda na človeš...