Frančiškan p. Polikarp Brolih je hvaležen »čisto za vse«, kot jasno pove. »Izpostavil pa bi vsekakor to, da me je Gospod poklical. Nisem se upiral in na njegov klic sem odgovoril: 'Tukaj sem.' To je milost.« Pred leti je v pogovoru povedal: »Hvaležen sem, da mi je Bog dal milost, da sem ga izbral za vsebino svojega življenja in da sem o njem lahko govoril tudi drugim.« Njega samega pa prosil: »Uporabi me za to, da boš ti bolj poznan in bolj ljubljen. Naj bom orodje v tvojih rokah.«

Z leti mu pojenjajo telesne moči, zato je hvaležen vsem, ki mu pomagajo, saj so zelo dobrohotni in razumevajoči, pove. Tak je tudi p. Polikarp, ki s potrpežljivostjo sprejema težo let, z dobrohotnostjo in toplino pomoč, s pristnim stikom in iskrivim pogledom, ki odseva Božjo ljubezen, pa v sogovorniku odkriva najlepše v njem. Njegove besede so jasne in prečiščene, izrečene v ljubezni in z nežnostjo, tudi tokrat pa ob slovesu ni manjkala njemu lastna spodbuda: »Korajžno naprej!«

24 ur...