Premier Janša je izrazil upanje, da je po več kot desetletju kriz, s katerimi se je oziroma se še sooča Evropska zveza, prišel čas, ko so lahko in morajo biti dejanja zveze strateška in dolgoročna. Usmerjena morajo biti k cilju Evrope, ki je svobodna, celovita ter spravljena s seboj in soseščino.

Pri tem je izpostavil načela konsenza, medsebojnega spoštovanja, subsidiarnosti in solidarnosti. Ključno vprašanje je po premierjevih besedah, kako uresničiti te vrednote, saj je to »pogoj za skupen odgovor na ključne razvojne izzive, s katerimi se danes sooča Evropa«.

Želimo si iskrene in odprte razprave o evropski prihodnosti, saj želimo ohraniti našo evropsko družino.

Janša je povedal, da obstajajo razlike v pogledih o prihodnosti Evrope, vendar pri tem ne sme priti do izključevanja. Zato, je poudaril, si želimo iskrene in odprte razprave o evropski prihodnosti, saj želimo ohraniti našo evropsko družino.

S pogledom na prihodnja tri desetletja se je zavzel za Evropo, ki temelji na evropski civilizaciji, močno Evropo, ki jo sestavljajo močne države članice, širitev na Zahodni Balkan in Vzhodno partnerstvo. Po njegovem mnenju mora biti Evropa tudi del močne zveze Nato.

Tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da je razprava o prihodnosti Evropske zveze razprava o tem, kakšna naj zveza bo, kakšne odnose naj ima z evropskim zemljepisnim območjem, kako naj bo organizirana in kako bolj vključiti državljane.

Kot je povedal Michel, je Evropska zveza »projekt vrednot, svoboščin, blaginje in vpliva«, z velikim enotnim trgom pa je postala tudi eden največjih izvoznikov standardov. »Najpomembnejši izvozni standard pa so demokracija, človekove pravice in vladavina prava,« meni predsednik Evropskega sveta.

Najpomembnejši izvozni standard so demokracija, človekove pravice in vladavina prava.

Evropski vpliv bo največji izziv Evropske zveze v prihodnjih letih, kar se je izkazalo že ob dogajanju v Afganistanu. Michel je ob tem poudaril, da močne zaveznice pomenijo močno zavezništvo.

Povedal je še, da sta zeleni in digitalni prehod najboljši odgovor na šok, ki ga je prinesla epidemija koronavirusne bolezni. Po njegovih besedah nas slednja ne bo upočasnila, ampak bo okrepila našo odločnost.

Slovenski zunanji minister Anže Logar pa je poudaril, da gre pri soočanju s krizami za solidarnost, medtem ko je treba zdaj državljanom Evropske zveze dati zavezo, da jih bo ta zaščitila pred podnebnimi spremembami.

Evropska zveza se je začela po Logarjevih besedah obnašati kot zveza za reševanje problemov, s čimer je nadomestila strateški pristop, zato je slovensko predsedstvo Svetu Evropske zveze po Logarjevih besedah »na vrh dnevnega reda uvrstilo našo odpornost«.

Pri soočanju s krizami gre za solidarnost.

Slovenski zunanji minister je poudaril, da se je treba v razpravah osrediniti na vlogo zveze v svetu, pri čemer se želijo nekateri izogniti pogovorom o migracijah in varnosti. Slovenija pa si, kot je zatrdil, ne želi izogniti temam, ki bi lahko bile zahtevne ali sporne: »Želimo odprto razpravo.«

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je v uvodu poudaril pomen osrednje vloge evropskih državljanov in parlamentarne demokracije v razpravi o prihodnosti Evrope, predvsem v tem trenutku, ko se Evropska zveze sooča z velikimi izzivi.

Demokracija je zgolj teoretični koncept, če ne prinese koristi za naše državljane.

Kot je povedal, so »vrednote demokracije, vladavine prava, svobode, enakosti spoštovanja človekovega dostojanstva in človekovih pravic zgolj prazne besede, če se ne odražajo v naših vsakdanjih dejanjih. Demokracija pa je zgolj teoretični koncept, če ne prinese koristi za naše državljane in izzive, s katerimi se soočajo, in če ne ustvarja pogojev, ki jim omogoča, da uživajo v svojih svoboščinah, temeljnih pravicah ter se borijo za večjo enakopravnost in človeško dostojanstvo«.