Prav umirajoči so ji pokazali, da imajo ljudje neverjetno moč, ki premaga celo smrt – ta moč je ljubezen in samo ljubezen. Ob srečanju z njimi je spoznala, da je vredno največ moči, časa in znanja vložiti v medsebojne odnose v družini ali med prijatelji, na delovnem mestu ali v družbi.

Prekmurka iz Žižkov

S. Emanuela se je rodila leta 1957 v majhni vasic Žižki v črenšovski župniji v Prekmurju, ki vse do danes nosi pečat slovenjebistriških sester, ki so pred drugo svetovno vojno tam vodile osnovno šolo. V Žižkih je rojenih kar nekaj duhovnikov, redovnic in politikov!

»Moja družina je bila navadna kmečka družina, ne preveč pobožna, a sta prav iz naše rodbine v Črni gori že delovali dve sestri redovnici. V otroštvu in mladosti smo bili vedno povezani s Cerkvijo, čeprav smo se imenovali pionirji in Titovi mladinci,« pravi s. Emanuela.

Že v osnovni šoli je odkrila svojo življenjsko ljubezen do knjig in svoj dar pisanja. »V gimnazijskih letih smo...